Sporočila in odgovori medijem - 2017

Odgovor Združenja bank Slovenije na članka z naslovom« Ko nasede lizinška družba se tresejo najemniki« in »Strah in negotovost med najemniki hiš na lizing«, ki sta bila objavljena v časniku Delo dne 8. 3. 2017
 

V časniku Delo je bil dne 8. 3. 2017 objavljen članek novinarja Novice Mihajlovića “Ko nasede lizinška družba se tresejo najemniki” oz. “Strah in negotovost med najemniki hiš na lizing” na temo poslovanja lizing družb.  V članku  se, tudi  s pomočjo zavajajočih in pavšalnih izjav odvetnika Vladimirja Bilića in Zveze  potrošnikov Slovenije, ustvarja občutek, da lizing potrošniški krediti niso varen način financiranja potrošnikov. 

Dejansko in pravno stanje je ravno nasprotno, saj za vse potrošniško kreditiranje in izrecno tudi za  kreditiranje nepremičnin,  tako za banke kot lizing družbe, v celoti velja enaka potrošniška zakonodaja. Finančni lizing  potrošniku v okviru bančne licence nudijo neposredno banke  ali pa posebne lizing družbe,  ki pa so večinoma v  lasti bank in se torej skozi konsolidiran nadzor poslovanja uveljavljajo enaki standardi obravnavanja strank v praksi.

Finančni  zakup (lizing, najem) je po Zakonu o bančništvu  definiran kot  finančna storitev dajanja sredstev v zakup, pri katerem se na zakupnika prenesejo vsa bistvena tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastninske pravice nad sredstvom zakupa, pri čemer je prenos lastninske pravice na zakupnika mogoč, ne pa nujen.  Po veljavnem Zakonu o potrošniškem kreditiranju  (nadalje: potrošniška zakonodaja ) je finančni lizing (zakup), kjer iz lizing pogodbe izhaja, da se lastninska pravica ob koncu pogodbenega razmerja prenese na potrošnika, obravnavan kot potrošniški kredit z vsemi pravicami in obveznostmi potrošnika in lizingodajalca, kot pri “klasičnem bančnem potrošniškem kreditu” .

Splošen okvir potrošniškega kreditiranja je torej enak tako za banke kot tudi za samostojne lizing družbe, so pa zaradi specifike lizing poslovanja, predvsem kasnejšega prehoda lastninske pravice na potrošnika, v  potrošniški zakonodaji (tudi  na izrecen predlog članic ZBS), vključene dodatne varovalke, ki varujejo potrošnika in mu sistemsko celo nudijo dodatno raven varstva.

Lastninska pravica na lizingojemalca preide po koncu lizing razmerja, zato je po potrošniški  zakonodaji potrošnik  v tem času dodatno varovan. V potrošniški zakonodaji je namreč izrecno določeno, da je nedopustna izvršba na predmete lizinga  v primeru, ko potrošnik redno poplačuje obveznosti po lizing pogodbi,  eventuelni upniki lizing družbe  se torej ne morejo poplačevati z izvršbo na predmetih lizinga, na katerih bo potrošnik postal lastnik. Ravno tako je potrošnik zaščiten v morebitnem stečaju lizing družbe,  saj potrošniška zakonodaja izrecno zagotavlja, da bo postal lastnik, če bo redno  plačeval obveznosti.

Lizing pogodba je vedno t.i. “povezana kreditna pogodba”, ki dodatno sistemsko ščiti potrošnika v primeru, če blago, ki je predmet lizing financiranja, ne ustreza temu, kar bi potrošnik moral prejeti. Za klasičen nenamenski kredit to ne velja, zato lizing financiranje po tej plati nudi dodatno zaščito potrošnikom.

Potrošniško kreditiranje nepremičnin lahko opravljajo samo kvalificirane lizing družbe, pri čemer jim dovoljenje za poslovanje izda Banka Slovenije in morajo izpolnjevati posebne pogoje, ki zagotavljajo dodatno stabilnost ter varnost poslovanja.

Tako bankam kot tudi lizing družbam je po potrošniški zakonodaji  izrecno dovoljeno, da odstopajo  svoje terjatve, kar se v praksi največkrat  uporabi kot odstop v zavarovanje. V namen zaščite potrošnikov jih lahko odstopijo samo tistim prevzemnikom, ki tudi sami izpolnjujejo pogoje za potrošniško kreditiranje, saj se smatra, da bodo samo pri njih obravnavani še naprej tako, tako kot zahteva potrošniška zakonodaja od prvotnega upnika. Glede na navedeno zakonodajo in prakso lahko  upravičeno domnevamo, da  so bile v konkretnem primeru terjatve KDS bankam odstopljene in ne, da so bile zastavljene bankam, kot je navedeno v članku. Upniki - banke v članku izrecno navajajo, da s potrošniki, ki redno poplačujejo obveznosti, sklepajo posebne dogovore, na podlagi katerih bodo le-ti po poplačilu postali lastniki.  Kot izhaja iz prispevka, je direktor KDS povedal, da v članku obravnavana dolžnika, katerima naj bi po navedbah članka prodajali nepremičnino za dolg KDS napram bankam,  že dalj časa ne plačujeta obveznosti, iz česar lahko upravičeno sklepamo, da je bila pogodba med njima in KDS razdrta, kar ima za posledico, da za KDS ne obstaja več obveznost, da bi na  lizingojemalca kadarkoli prenesel lastninsko pravico.   Leazingojemalci so  ob  odstopu od pogodbe  dolžni vrniti predmet lizinga lizingodajalcu, predmet lizinga pa se nato oceni in  proda, pri čemer je nato izkupiček iz prodaje namenjen poplačilu preostalega dolga lizingojemalca. V primeru, da je prodajna vrednost predmeta lizinga višja kot dolg lizingojemalca, lizing družba ta presežek nakaže lizingojemalcu. Če izhajamo iz predpostavke, da je KDS v konkretnem primeru odstopil od lizing pogodba s potrošnikom, ni ovir, da lahko upnik lizingodajalca tak predmet lizinga prosto proda za poplačilo svojih terjatev napram lizingodajalcu.  Za višino dosežene kupnine  se bo zmanjšala obveznost lizingojemalca do KDS, ravno tako pa se bo zmanjšal tudi dolg lizing družbe do banke. 

Menimo, da smo  s predstavitvijo določil potrošniške zakonodaje, še posebej tistih,  ki izrecno ščitijo potrošnika pri posebnostih ki izhajajo iz lizing pogodb,  ter tudi v praksi izkazanim odgovornim ravnanjem bank upnic  v razmerju do potrošnikov po odstopljenih terjatvah, ki redno poplačujejo svoje obveznosti, argumentirano ovrgli pavšalne in škodljive navedbe, ki so bile tendenciozno navedene v članku, pri čemer smo novinarja že v fazi priprave članka opozorili na nekatere sporne in napačne predpostavke, na katerem članek temelji.

Redno plačevanje obrokov potrošniku-lizingojemalcu  zagotavlja, da bo  na podlagi pogodb finančnega lizinga nanj prenesena lastninska pravica, ne glede na to, ali je lizing družba v težavah.

Povezava na oba članka

Boris Bajt, vodja lizing področja pri Združenju bank Slovenije
Ljubljana, 8.3.2017

Nazaj