Sporočila in odgovori medijem - 2017

Sporočilo za javnost

Dnevi slovenskih bančnikov
 

Brdo pri Kranju: Včeraj in danes je na Brdu pri Kranju potekala tradicionalna letna slovenska bančna konferenca, ki so se je udeležili številni bančniki, nosilci ekonomske politike in predstavniki akademske sfere. Glede na razmah novih tehnologij in priložnosti ter izzivov, ki jih le-te prinašajo tudi v bančni sektor, je bila rdeča nit letošnjega dogodka povezana z digitalizacijo bančnih storitev, razpravljavci pa so se dotaknili tudi drugih aktualnih tem na področju bančnega poslovanja.

Bančni sistem po obdobju hude svetovne finančne in gospodarske krize postopoma krepi svoje poslanstvo zagotavljanja finančnih storitev, s čimer  prispeva k rasti gospodarstva. Hkrati se še vedno sooča s posledicami krize in izzivi, povezanimi z odzivi ekonomske in še posebej denarne politike nanjo, ter obsežnimi in nenehnimi regulatornimi spremembami. Dodatno je vse bolj izpostavljen izzivom hitrega tehnološkega razvoja na področju posredovanja finančnih storitev in hitro rastoči konkurenci, vključujoč nove, visoko inovativne, a hkrati manj ali celo neregulirane finančne posrednike.

Kot sta uvodoma izpostavila mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, in mag. Giancarlo Miranda, bivši predsednik Nadzornega sveta Združenja, je razmah digitalizacije izjemnega in strateškega pomena ne le za bančno dejavnost, temveč tudi za celotno gospodarstvo. Digitalizacija namreč bančnemu sektorju in uporabnikom njegovih storitev poleg izzivov nedvomno prinaša tudi priložnosti zagotavljanja cenejših in dostopnejših finančnih storitev, ki jih bo moč hitreje prilagajati potrebam strank. Obdobje digitalizacije zagotovo zahteva spremembe poslovnih modelov in vzpostavlja nujnost sodelovanja ter partnerstva, ki jih še dodatno spodbuja naraščajoč trend neposrednega financiranja in omejena sposobnost ustvarjanja obrestnih prihodkov.

Dr. Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije, je izpostavil večjo poglobljenost krize v Republiki Sloveniji, ki je med drugim posledica relativno poznega odziva nanjo. Opozoril je na dejstvo, da je bil kapitalski primanjkljaj, ki je bil ugotovljen na podlagi skrbnega pregleda kakovosti sredstev v bankah, izveden v korektnem regulatornem postopku. Prenos slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank  in izredni ukrepi Banke Slovenije, ki so omogočili dokapitalizacijo, so bili po njegovi oceni ključni dejavnik za zagotavljanje ponudbene sposobnosti bančnega sistema in preobrata h gospodarskemu okrevanju. Spremenjenim okoliščinam se mora prilagoditi tudi bančni sistem in s pogumom sprejemati težke strateške odločitve, je med drugim poudaril. Dobiček bank bo v prihodnjih letih odvisen predvsem od obsega poslovanja, gibanja obrestnih mer, vztrajne kreditne rasti in kreditnega tveganja. Banke bodo morale več poudarka namenjati dodatnim virom neobrestnih prihodkov, uvajanju naprednih tehnologij in digitalizaciji. »Zagotovo bo sposobnost bank, da prilagodijo svoje poslovne modele s ciljem iskanja boljših donosov in optimizacije prevzemanja tveganj, eden ključnih dejavnikov, ki bo prispeval k njihovemu uspešnemu poslovanju«, je sklepno poudaril guverner dr. Jazbec.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar je v svojem nagovoru posebej poudaril pomen politične stabilnosti, dialoga in sodelovanja, izvajanja razvojnih projektov preko mandata tekoče vlade in dobre digitalne infrastrukture, ki bo omogočila nov tehnološki preskok države kot celote. Izpostavil je aktivnosti za celovito prenovo zakonodajnega okvirja za področje bančništva kot posledice vzpostavitve bančne unije na ravni EU in opozoril na  pomen preglednosti, jasnosti in pravočasnosti zakonodajnih zahtev. Ob tem je opomnil, da so pred nami še številni izzivi. Kljub dobrim gospodarskim rezultatom moramo še naprej nadaljevati z javnofinančno konsolidacijo, skrbno upravljati s proračunskimi sredstvi in nadaljevati z davčnim prestrukturiranjem, kar bo še dodatno izboljšalo konkurenčnost naših podjetij. Premier je sklepno opozoril, da bodo imele banke tudi zaradi vladnih projektov kot npr. na področju široko pasovnih in pametnih omrežij bistveno boljše razvojno okolje za digitalizacijo poslovanja in storitev, pri čemer pa verjetno vseh področij bančnega poslovanja vendarle ni mogoče digitalizirati. Bistveno je namreč, da procesov ne digitaliziramo samo zaradi procesov samih, ampak predvsem zaradi zagotavljanja višje kakovosti življenja ljudi.

O potrebi po digitalni transformaciji in integriranem evropskem trgu prihodnosti je spregovoril tudi Yves Mersch, član Izvršnega odbora Evropske centralne banke. Poleg strukturnih izzivov in poslovanja v vse strožjem regulatornem okviru ključni izziv za banke predstavljajo tudi nove tehnologije. Te omogočajo vse močnejšo konkurenco nebančnih ponudnikov na področjih, ki so tradicionalno veljala za jedro bančnega poslovanja. Pri odobravanju posojil je tehnološki napredek omogočil vzpon spletnega in mobilnega bančništva, saj je vrata v panogo odprl novim ponudnikom in obstoječe institucije z velikimi mrežami poslovalnic izpostavil močnejši konkurenci. Tradicionalne poslovne modele bank ogroža tudi okrepljena konkurenca pri izvajanju plačilnih storitev, ki jo omogočajo nove tehnologije. Z uvedbo standardiziranega sistema, ki deluje v celotni EU, je druga direktiva o plačilnih storitvah (PSD2) zagotovila podlago za razvoj nove generacije finančnih storitev. Te bodo omogočile, da uporabniki z eno aplikacijo spremljajo vse svoje račune pri različnih institucijah in analizirajo izdatke po vrsti nakupa, hkrati pa se bodo razširile tudi možnosti za mobilna in spletna plačila. Po njegovem bi banke morale izkoristiti priložnost, da razvijejo dodatne storitve, ki si jih uporabniki bančnih storitev želijo. Kljub vsem spremembam v obliki izvajanja storitev, ki jih prinašajo nove tehnologije, ostaja namreč skrb za zadovoljstvo strank eden od osnovnih pogojev za dolgoročno uspešnost poslovanja.

Mag. Jurij Bertok, generalni direktor Direktorata za informatiko na Ministrstvu za javno upravo, je drugi dan strokovnega srečanja predstavil strateške cilje Republike Slovenije na področju izboljšanja kakovosti življenja državljanov, povečanja konkurenčnosti gospodarstva in optimizacije internega poslovanja za racionalno in učinkovito državno upravo preko prehoda v računalništvo v oblaku. Predstavil je oblikovanje državnega inovativno-razvojnega računalniškega oblaka (DRO) in njegove ključne gradnike za elektronsko izmenjavo podatkov ter napovedal, da bo DRO predvidoma v prihodnjem letu nudil platformo kot storitev za novonastajajoča podjetja in razvojno inovativno platformo za obstoječo IT industrijo v RS.

Vplive vstopa finančnotehnoloških podjetij v bančno sfero je predstavil mag. Oleg Shmejlov, strokovnjak zaposlen pri Evropskem bančnem organu. Po njegovem tehnološke in finančne inovacije obstoječe igralce na trgu silijo k napredku – banke prilagajajo svoje poslovne modele in strategije z namenom povečanja oz. zaščite svojih virov prihodkov ter znižanja stroškov tudi oz. čedalje pogosteje v partnerstvu s finančnotehnološkimi podjetji. To je pogosto povezano s spremembo kulture, notranje organiziranosti in miselnosti, področje digitalizacije in prilagajanja poslovnih modelov pa je visoko uvrščeno tudi na prioritetnem seznamu regulatornih institucij.

Razpravljavci se niso izognili niti zelo aktualni temi, povezani s sistemom zagotavljanja kibernetske varnosti. Kot je pojasnil Janko Šavnik, vodja informacijske in fizične varnosti ter pooblaščenec za varstvo podatkov v Addiko bank d.d., se družba kibernetskega tveganja v razmerah izredne razširjenosti informacijskih tehnologij, enostavnega dostopa do interneta in okolja, kjer je informacija postala valuta, vedno bolj zaveda. Nanj se odziva tudi s povečevanjem področne regulative, ki bo nov veliki pok doživela v letu 2018 in bo imela velik vpliv na zavezance, med njimi tudi banke, kakor tudi posameznike, stranke bank.

Iz zaključne razprave z okrogle mize o bančništvu v dobi digitalizacije, na kateri so sodelovali Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, mag. Stefan Vavti, predsednik uprave UniCredit banke Slovenija, mag. Giancarlo Miranda, bivši predsednik Nadzornega sveta Združenja, John Denhof, predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor, mag. Jože Lenič, predsednik uprave Abanke in Andrej Andoljšek, predsednik uprave Gorenjske banke, smo razbrali, da so predstavniki največjih slovenskih bank pripravljeni na spremembe, ki jih narekujejo sodobni trendi, in jih tudi (že) proaktivno izvajajo. Način bančnega poslovanja se evidentno spreminja tudi pri nas v obliki uvajanja novih storitev  kot je mobilno bančništvo, uporabe digitalnih kanalov (npr. za odpiranje bančnih računov) in komunikacije preko družbenih omrežij, kar zlasti pri novejših generacijah strank postaja bolj priljubljen način od tradicionalne oblike interakcije z banko, bankam pa omogoča stroškovno učinkovitejše poslovanje. Je pa potrebno za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev in še boljše učinkovitosti odpraviti določene regulatorne ovire (npr. na področju identifikacije ali pri sprejemanju naložbenih odločitev), s čimer se bo mogoče s ciljno usmerjenim in premišljenim pristopom enakopravno soočati z novimi igralci, ki se pojavljajo na trgu finančnih storitev. Ob tem pa ne gre prezreti moči partnerstva z novimi ponudniki in pomena bančnih produktov, ki ustvarjajo neobrestne prihodke.

Povezave na:

 

Združenje bank Slovenije
7. november 2017

Nazaj