Sporočila in odgovori medijem - 2018

Sporočilo za javnost

Bančni pravniki se zavzemajo za krepitev varstva osebnih podatkov

 

Sreda, 14. februar 2018: Danes je v Ljubljani potekal posvet pravnikov v bankah in hranilnicah, ki ga je organiziral Izobraževalni center Združenja bank Slovenije. Posvet ima že zelo dolgo tradicijo, saj za bančne pravnike predstavlja pomemben forum za obravnavo aktualnih tem s pravnega področja. Posvet je tudi priložnost, da bančni pravniki razpravljajo neposredno s strokovnjaki s posamičnih področij o tematikah, povezanih z njihovim delom. Večina tem tokratnega posveta je bila namenjena obravnavi sprememb in prihodnosti na področju plačilnega prometa, digitalizaciji v bančništvu ter varstvu osebnih podatkov. Del posveta je bil namenjen tudi stvarnopravnem vsebinam na področju odstopa terjatev v primeru maksimalne hipoteke.

Uvodoma je Vlasta Nadler Maležič iz SKB banke, predsednica Odbora za pravna vprašanja pri Združenju bank Slovenije, pozdravila  navzoče, predstavila delo Odbora za pravna vprašanja v preteklem letu in povzela teme letošnjega posveta. Posrednik pri izvajanju izvensodnega reševanja potrošniških sporov, Franc Testen je v nadaljevanju povzel zadnje obravnavane primere v reševanju sporov s potrošniki. Gre za pomembno področje izvensodnega reševanja sporov, v katerem lahko obe strani brez dodatnih stroškov skupaj najdeta rešitev za nastalo težavo.

Miha Juhart z ljubljanske Pravne fakultete je na posvetu spregovoril o odstopu terjatev v primeru maksimalne hipoteke. Problematika je vedno aktualna, saj se bančni pravniki pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s praktičnimi vprašanji, povezanimi  s to temo.

Pravniki so na posvetu zelo pozorno prisluhnili tudi predstavitvam konkretnih novosti v zvezi z novim Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, ki jih je predstavila Anja Rijavec Uršej iz Banka Slovenije. Aktualnosti in gradnike prihodnosti na področju plačil je predstavil Simon Anko, direktor Oddelka Plačilni in poravnalni sistemi v Banki Slovenije. Glavni namen novega Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) je implementacija revidirane Direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu (PSD2), ki je bila sprejeta kot posledica razvoja trga plačil in tehnologije z novimi  inovativnimi načini plačevanja in je uvedla zlasti:

  • strožje varnostne zahteve za ponudnike plačilnih storitev in s tem izboljšano varstvo potrošnikov pred goljufijami, zlorabami ter drugimi incidenti,
  • regulacijo novih plačilnih storitev, tj. storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih,  
  • strožje zahteve za plačilne institucije ter
  • razširjeno veljavnost in strožje pogoje za izjeme od uporabe direktive.

ZPlaSSIED v slovenski pravni red ne prenaša le direktive PSD2, temveč celovito ureja področje plačilnih storitev, storitev izdajanja elektronskega denarja in upravljanja plačilnih sistemov. Novi Zakon določa pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje plačilnih institucij, pravice in obveznosti uporabnikov ter ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, pravila glede oblikovanja in upravljanja plačilnih sistemov, pogoje za opravljanje dejavnosti izdajanja elektronskega denarja, pravila glede primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, pravila o zamenjavi plačilnih računov, pravila in pogoje dostopa do osnovnih plačilnih računov, register transakcijskih računov ter pristojnosti Banke Slovenije za nadzor.

O digitalizaciji v bančništvu s poudarkom na elektronski identifikaciji strank je spregovoril Matjaž Hafner, vodja skladnosti poslovanja v UniCredit banki Slovenje. Kot je znano, se digitalizacija učinkovito in hitro širi na vsa področja življenja, med drugim tudi na poslovanje s sodišči. O elektronskem poslovanju s sodišči, ki bo razbremenilo tako delo sodišč kot tudi aktivnosti v bankah in hranilnicah, sta na posvetu spregovorila Jože Rihtaršič in Jana Tomazin, oba iz Vrhovnega sodišča. Med drugim sta sporočila, da Vrhovno sodišče RS pričakuje povečanje elektronskega poslovanja sodišč z različnimi strankami, k čemur napotuje tudi veljavna zakonodaja. Izbira primerne arhitekture, tehnologij, standardov za elektronsko poslovanje z dinamičnim spreminjanjem storitev in z upoštevanjem čim manjšega vpliva na obstoječe aplikacije ter z rešitvami, ki so splošno sprejete, cenovno dostopne in preproste za uporabo, je pravi izziv za stroko informacijske tehnologije. Za elektronsko izmenjavo podatkov in dokumentov na področju sodstva se je uveljavil standard OASIS ebMS 3.0, na podlagi katerega je Vrhovno sodišče v sodelovanju z Združenjem bank Slovenije za namen elektronskega vročanja in vlaganja vlog na sodišče razvilo aplikacijo Laurentius.

Posvet se je zaključil z obravnavo Splošne uredbe o varstvu podatkov – GDPR, ki jo je podala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Splošna evropska uredba o varstvu osebnih podatkov se bo začela neposredno uporabljati 25. maja 2018, do takrat pa morajo biti upravljalci osebnih podatkov že pripravljeni na spremembe. Pri Informacijskem pooblaščencu ugotavljajo, da je eno od pomembnejših vprašanj, ki skrbi upravljavce zbirk osebnih podatkov, vprašanje pridobivanja ustreznih privolitev posameznikov za obdelavo njihovih osebnih podatkov. Upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki na podlagi privolitev posameznikov obdelujejo osebne podatke, bodo namreč morali privolitev stranke ustrezno implementirati in ob tem upoštevati pogoje za veljavno pridobitev osebne privolitve. Upoštevali bodo morali tudi  možnosti preklica, obliko privolitve, namene obdelave in preveriti veljavnost že obstoječih privolitev posameznikov.  
 

Združenje bank Slovenije

Ljubljana, 14. februar 2018

 

Nazaj