Sporočila in odgovori medijem - 2018

Sporočilo za javnost

Bančno poslovanje zaznamujeta tehnologija in regulativa

 

Sreda, 6. junij 2018: Danes je v Ljubljani pod okriljem Združenja bank Slovenije potekala tradicionalna spomladanska Bančna konferenca z uvodnima gostoma dr. Dolencem, namestnikom guvernerja in mag. Vraničar Ermanovo, ministrico za finance. Na konferenci so predstavniki Ministrstva za finance, Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in bančnega sektorja obravnavali aktualne vsebine s področja bančništva in trga vrednotnih papirjev. Glavni poudarek razpravljavcev je bil na predstavitvi izvedenih in predvidenih nadaljnjih korakov k oblikovanju bančne unije, spremembah, ki jih prinašata MIFID II in nov zakon o trgu finančnih instrumentov, osrednji del, ki ga je zaokrožila zaključna razprava na okrogli mizi, pa je bil namenjen obravnavi kreditne aktivnosti, tako v perspektivi kreditojemalcev, kot tudi regulatorjev, bank ter drugih finančnih institucij.

V uvodnem nagovoru je mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, poudarila, da ima stabilizacija makroekonomskih razmer pozitivne učinke na poslovanje finančnega sektorja, a se hkrati pojavljajo vedno nove negotovosti, ki vplivajo na gospodarstvo kot celoto in neposredno na pogoje poslovanja bank.

Dr. Primož Dolenc, namestnik guvernerja Banke Slovenije, je predstavil nekatere vidike makroekonomskega okolja, v katerih poslujejo banke, ter z različnih aspektov osvetlil številne izzive, s katerimi se le-te soočajo. Poudaril je, da je makroekonomsko okolje stabilno, prihodnji obeti prav tako ugodni, znakov makroekonomskega pregrevanja ni zaznati.

Investicijski cikel zasebnega sektorja traja že od sredine leta 2015; zaznavamo rast investicij v opremo in stroje, nove prostore ter v raziskave in razvoj, kar dviguje potencialno rast in prispeva k preoblikovanju gospodarstva, ki bo temeljilo na višji dodani vrednosti, npr. v visokotehnoloških dejavnostih. Od gospodarske ekspanzije ima korist tudi prebivalstvo – nadaljuje se zmanjševanje stopnje brezposelnosti, povečuje se rast plač, oboje pa povečuje kupno moč in potrošnjo prebivalstva.

Na fiskalnem področju je bil lani dosežen izravnan saldo javnih financ, vendar mora fiskalna politika ostati zadržana pri javnofinančnih izdatkih, tudi zato, da bo zagotovila zadostni fiskalni prostor za proticiklične ukrepe z ekspanzivnejšo politiko, ko bo ta potrebna v času naslednjega gospodarskega upada, je poudaril dr. Dolenc.

Dobičkonosnost poslovanja bank je v zadnjih letih pozitivna in se izboljšuje, vendar temelji tudi na kratkoročnih ali enkratnih dejavnikih (npr. zaradi zniževanja stroškov oslabitev in rezervacij, ki bodo kljub zaostrovanju kreditnih standardov ob obratu ekonomskega cikla ponovno narasle). Le stabilna posojilna aktivnost omogoča ustrezno rast obrestnih in neobrestnih prihodkov v daljšem časovnem obdobju. Dodaten pritisk na dohodek ustvarja tudi zapadlost dolžniških vrednostnih papirjev, ki imajo višjo donosnost, sredstva pa se reinvestirajo po bistveno nižjih donosnostih glede na trenutne tržne pogoje.

Opozoril je, da se povečuje izpostavljenost bank do segmenta potrošniških posojil. Ta portfelj je bistveno bolj razpršen, donosnost tovrstnih naložb je ustrezna, kar je v osnovi ugodno, vendar se podaljšuje njegova ročnost, potrošniška posojila se odobravajo tudi po hitrejših postopkih, kar lahko predstavlja nevarnost. Zato je dr. Dolenc bančni sektor pozval k ohranjanju strogih kreditnih standardov, sicer bi Banka Slovenije lahko posegla po dodatnih makrobonitenih ukrepih. Generiranje dohodka pri kreditiranju podjetij nasprotno predstavlja večji izziv. Dinamika je zmerna kljub relativno visoki gospodarski rasti, podjetja so manj obremenjena s servisiranjem obveznosti in so tako izboljšala svojo kreditno sposobnost. Kljub temu in kljub ugodnim napovedim ter ob dodatnem prizadevanju bank za rast tržnih deležev banke tudi na tem področju ne bi smele zniževati kreditnih standardov.

Kot dodatni izziv je bil izpostavljen segment nedonosnih izpostavljenosti (NPE). Le-teh je v bilancah bank še vedno 2,3 milijarde EUR, kar ne dopušča pasivnosti bank pri njihovem nadaljnjem zniževanju, vendar bodo morali biti pristopi še bolj prilagojeni specifičnosti posameznih portfeljev, ter tako med posameznimi bankami individualizirani.

Izpostavil je tudi dva dejavnika, ki zaznamujeta zadnje obdobje: tehnologija in spremembe regulatornega okvira. Med pomembnejšimi izzivi sta tako vprašanje ustrezne stopnje digitalizacije in zagotavljanje odpornosti na kibernetske napade. Banka Slovenije ugotavlja, da intenziteta izkoriščanja potenciala nove tehnologije pomembno variira med bankami, obramba pred kibernetskimi grožnjami pa ostaja visoko na prioritetnem seznamu. »Digitalizacija, tehnološki napredek in spremembe pričakovanj uporabnikov plačilnih storitev, zahtevajo prilagoditve tudi plačilne infrastrukture in plačilnih storitev, ki jih ponujajo banke.«, je poudaril dr. Dolenc. Zato se izvajajo prilagoditve plačilne infrastrukture takojšnjim plačilom; takojšnja plačila pa bodo lahko zagotovila konkurenčno prednost bank pred agilnimi nebančnimi tekmeci.

Med spremembami regulatornega okvira je dr. Dolenc izpostavil pomen aktivnosti za dokončanje bančne unije. Konec maja je bil dosežen dogovor o spremembi t.i. svežnja pravil uredbe CRR in direktive CRD IV na ravni Sveta EU, ki pa bo še predmet usklajevanja. Predvidene ključne vsebinske novosti oz. spremembe so uvedba zavezujočega minimalnega količnika finančnega vzvoda in količnika neto stabilnih virov financiranja, večja sorazmernost na področju poročanja, razkritij in prejemkov za manjše banke, ki prinaša manj granulirane poročevalske zahteve, manj obsežna in pogosta razkritja, celovita prenova pravil glede trgovalne knjige idr. Objavljeni so bili tudi nekateri drugi zakonodajni predlogi Evropske komisije, npr. na področju NPE, z namenom njihovega finalnega čiščenja, ki bo zahteval odbitek manjka oslabitev za nedonosna posojila od kapitala bank že v okviru 1. stebra kapitalske ureditve. Poleg tega naj bi ECB do konca letošnjega leta pripravila napotke tudi za sistemsko manj pomembne banke v zvezi z NPE, v posvetovanju sta dva nova regulatorna produkta Evropskega bančnega organa s področja upravljanja in razkritij NPE, v nastajanju so tudi nove smernice o odobravanju kreditov. Ob vprašanju o izvajanju načela sorazmernosti je namestnik guvernerja zagotovil, da Banka Slovenije ostaja aktiven spodbujevalci načela sorazmernosti, obstajajo pa določene omejitve, ki so tudi strukturno pogojene.

Na področju potrošniškega kreditiranja je poudaril pričakovanje nadzornika, da banke nadgradijo svoje kompetence na področju obvladovanja tveganj pri potrošniškem kreditiranju, zlasti s sprejetjem jasne kreditne politike, ki je skladna s strategijo in nagnjenostjo k prevzemanju tveganj, z jasnimi kreditnimi standardi ter zagotovljeno tehnološko podporo kreditnega procesa, ustrezno cenovno politiko glede na prevzeta tveganja in ciljno donosnost, ustrezne metodologije za oblikovanje popravkov vrednosti, učinkovite sisteme zgodnjega opozarjanja za odkrivanje povečanega kreditnega tveganja in vzpostavitev ustreznega kontrolnega okolja za obvladovanje operativnega tveganja.

V zvezi s prehodom na MSRP 9 s 1. januarjem letos, je dr. Dolenc omenil, da se pravo delo na tem področju tako za banke kot za nadzornike šele začenja. Zaznani vpliv novega standarda na računovodske izkaze še ni dokončen, saj se bodo polni učinki uvedbe standarda stabilizirali šele v daljšem obdobju. Posledično bo Banka Slovenije letos pozornost posvečala preverjanju implementacije MSRP 9 v bankah.

Sklepno je namestnik guvernerja zaključil z opozorilom, da ugodne trenutno gospodarske razmere in prihodnje napovedi ne smejo biti sprejete kot samoumevne in trajne, priprave na manj ugodne razmere pa naj se izvajajo v dobrih časih.

Ministrica za finance, mag. Mateja Vraničar Erman, je v svojem nastopu predstavila bistvene poudarke pri oblikovanju bančne unije ter ključne izzive pri oblikovanju njenega tretjega stebra, to je vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge.

Oblikovanje bančne unije je po njenem mnenju odločilno prispevalo k ponovni vzpostavitvi stabilnosti bančnega in širše finančnega sektorja, to pa je tudi pogoj za stabilnost in uspešnost gospodarstva. Delo na tem področju še ni končano, saj trenutno potekajo intenzivna pogajanja o spremembi zakonodaje, s katero bi vzpostavili tretji steber bančne unije. Le tako bi bila bančna unija dejansko dokončno vzpostavljena. Prvi in drugi steber bančne unije, torej enotni mehanizem nadzora nad bankami ter enotni mehanizem za reševanje bank, sta bila vzpostavljena dokaj hitro in brez večjih nasprotovanj držav EU, zaradi novih vzpostavljenih pravil pa bo evropski in nacionalni bančni sistem prav gotovo bolje pripravljen na izzive, ki jih bo prinesla naslednja gospodarska kriza.

Pri vzpostavljanju evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra bančne unije so nasprotovanja nekaterih držav članic Evropske unije trenutno še velika, saj predlog v osnovi pomeni tveganje uporabe sredstev bank iz držav članic EU, ki imajo stabilen gospodarski in s tem tudi bančni sistem, za izplačilo jamstev za vloge pri bankah, ki delujejo v gospodarsko manj uspešnih državah in kjer so zato prisotna večja tveganja v bančnem sistemu. Zato bo uspeh projekta v veliki meri odvisen od predhodnega zmanjšanja tveganj v celotnem evropskem bančnem sektorju, v zvezi s čimer na nivoju EU vzporedno z uvajanjem tretjega stebra bančne unije že poteka razprava o predlogih Evropske komisije za nadaljnje zmanjšanje bančnih tveganj. V tej luči so zlasti pomembni ukrepi, s katerimi se bo zagotavljal kapital bank v višini, ki bi v primeru morebitnih večjih finančnih težav zadoščal za dokapitalizacijo oziroma kritje izgub v primeru reševanja banke. Slovenija aktivno podpira prizadevanja Evropske komisije za dokončno vzpostavitev vseh elementov, potrebnih za učinkovito delovanje bančne unije, saj to prinaša koristi za vse deležnike: za banke, ker bodo poslovale v stabilnem okolju z vnaprej znanimi pravili, za države, ker se bodo lahko učinkoviteje spopadle s tveganji, ki jih prinaša propad sistemsko pomembne banke, in ne nazadnje tudi za davkoplačevalce, ki ne bodo več prispevali denarja za reševanje kreditnih institucij.

V zaključku se je ministrica dotaknila tudi procesa oblikovanja kapitalske unije, ki naj bi zagotovila alternativne vire financiranja tudi za mala in srednje velika podjetja, poglabljanje in povezovanje kapitalskih trgov pa je opredeljen kot dolgoročni strukturni cilj. Ekonomske analize kažejo, da so finančni sistemi, ki temeljijo zgolj na bankah, bolj ranljivi in dosegajo nižjo gospodarsko rast, zato je to področje zelo pomembno. Tudi tu je Evropska komisija predstavila več zakonodajnih predlogov, ki jih Slovenija podpira in si ob tem prizadeva, da bodo pozitivnih učinkov kapitalske unije deležni tudi naši vlagatelji in podjetja. Razvoj kapitalskega trga tako ostaja pomemben izziv tudi v Sloveniji, ki bo zagotovo terjal obravnavo v mandatnem obdobju naslednje vlade.

Aleš Butala, področni sekretar na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je v nadaljevanju pripravil kratek uvod v tematiko trga vrednostnih paprijev in spregovoril o aktualnostih na trgu. Poudaril je, da je ena od značilnosti trga vrednostnih papirjev konsolidacija borzno posredniških družb, ob tem pa poteka povečana prevzemna aktivnost podjetij, ki delujejo na kapitalskih trgih. Izpostavil je, da je bil novi Zakon o trgu finačnih instrumentov (ZTFI-1) že pripravljen, vendar še ni sprejet in bo zaradi razpusta državnega zbora implementiran predvidoma z enoletno zamudo. Omenil je, da bo zaradi likvidacije Združenja članov borze vrednostnih papirjev obvezno izobraževanje za opravljanje izpitov za borze posrednike po novem potekalo na Združenju bank Slovenije, saj je dogovor glede prenašanja pooblastil na Združenje v zaključni fazi. Uredba PRIIPS, ki regulira prodajo paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje, ATVP daje nadzor nad dokumenti o ključnih informacijah za male vlagatelje.

Mag. Žiga Kosi, področni sekretar na Agenciji za trg vrednostnih papirjev je predstavil trenutno stanje na področju prenosa Direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II), ki je Slovenija, tako kot tudi nekatere druge države npr. Hrvaška in Romunija še ni prenesla v svojo zakonodajo, zato se pravila še ne uporabljajo. Predlog novega Zakona o trgu finačnih instrumentov (ZTFI-1), kamor so prenesene tudi določbe direktive MiFID II namreč še ni prestal parlamentarne procedure. Napovedal je, da bo čez poletje pripravljeno novo besedilo predloga ZTFI-1, katerega časovnica sprejema zaenkrat še ni znana. Nova pravila pomenijo nadgradnjo starih, vendar je namen isti: varovanje interesov strank in integriteta trga. Velik poudarek je dan funkciji za skladnosti poslovanja, ki je odgovorna za skladnost poslovanja z zakonodajo, odgovornost iz te funkcije pa je prenesena tudi na najvišja vodstva družb. Novi predlog zakona vsebuje tudi zahtevo po tem, da zaposleni, ki dajejo informacije strankam, poznajo svoje področje in so za to usposobljeni. Tisti, ki strankam svetujejo, morajo biti v primerjavi s tistimi, ki informirajo stranke, še dodatno usposobljeni. Banke bodo zato morale določiti odgovornosti osebja in zagotoviti jasno razlikovanje med vlogo svetovanja in vlogo podajanja informacij. Novi zakon bo predpisal nekatera obstoječa določila tako, da bodo jasna in nedvoumna. Novi zakon bo boljši od starega, vendar pa bo po njegovem mnenju cost/benefit novih predpisov ta, da bodo preživeli le veliki sistemi, zato pričakuje nadaljnjo konsolidacijo posrednikov na finačnem trgu.

Povzel je, da se za razliko od direktive MIFID II Uredba MiFIR, ki je izvedeni del skupne enotne zakonodaje v državah članicah že EU, uporablja od 3.1.2018, saj je neposredno uporabljiva in velja v vseh članicah unije, zato tudi slovenske banke že poročajo v skladu z njo. Velja tudi za banke, ki ne nudijo trgovanja za stranke, temveč trgujejo le za lastni račun. Povedal je, da je namen uveljavitev enotnih zahtev glede razkirivanja podatkov o trgovanju javnosti in poročanje regulatorjem o sklenjenih poslih.

Matjaž Albreht iz Alta Invest je osvetlil pogled na učinke MiFID II in predvidene spremembe ZTFI-1 na poslovanje borznoposredniških družb. MiFID II je bil pripravljen z namenom odprave posledic finančne krize. Prinaša izboljšanje preglednosti finančnih trgov, saj so po novem poleg delnic in obveznic v finačne inštrumente všteti tudi izvedeni finančni instrumenti, valute, emisijski kuponi in surovine. S finančnimi inštrumenti se po novem trguje zgolj na organiziranih trgih, ki so vsa enako obravnavana. Pomemben poudarek nove zakonodaje je večje varstvo vlagateljev pri vlaganju v finančne instrumente. To pomeni tudi višjo doložnost ponudnikov glede podajanja informacij o finančih instrumentih oz. naložbenih produktih in podrobnejše ugotavljanje posameznikovega odnosa do tveganja. Povedal je, da ponudniki storitev gospodarjenja premoženja ne smejo stranki ponuditi določene naložbene politike, ki ne ustreza njenemu profilu tveganja, tudi če stranka to izrecno zahteva. Ponudniki so po novem dolžni tudi transparentno prikazati vse stroške posameznega posla s finančnimi instrumenti in sicer pred sklenitvijo posla. Prav tako je stranko potrebno obvestiti o padcu vrednosti finančnih instrumentov ali portfelja za 10 %.

Uredba MiFIR kot že omenjeno uveljavlja enotne zahteve glede razkiranja podatkov o trgovanju javnosti. Po novem se poroča o vseh sklenjenih poslih ATVP, dodatne obveznosti pri poročanju pa veljajo za investicijska podjetja.

Sklenil je, da bo vsa nova regulativa prestavljala kar velik strošek implementacije zaradi povečanja stroška dela (že zaradi same implementacija MiFID in MiFIR) in poročanja v skladu z zahtevami MiFIR, ter s tem povezanih organizacijskih prilagoditev poslovanja in razvoja ter nadgradnje obstoječega IT okolja, kot tudi stroški v zvezi z informiranjem in obveščanjem strank.

Popoldanski del srečanja je bil namenjen kreditni aktivnosti bank.Gibanje kreditne aktivnosti je predstavil mag. Tomaž Košak, direktor oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika na Banki Slovenije. Poudaril je, da oživljanje kreditne rasti poteka neenakomerno kljub ugodnim gospodarskim gibanjem. Počasno kreditno oživljanje iz leta 2017 se nadaljuje tudi v 2018. Znižala se je rast bilančne vsote in sicer iz 2,4 % na 1,3 % po podatkih iz marca 2018 in sicer zaradi upočasnitve kreditne rasti. V februarju 2018 je kreditna rast nebančnemu sektorju znašala 5,8 %, vendar bi bila brez učinka uvedbe prehoda na nov računovodski standard MSRP 9 nižja in sicer 5,5 %. Po več letih krčenja kratkoročnih posojil nefinančnim družbam je njihova rast od oktobra 2017 pozitivna in je marca 2018 dosegla 13 %, kar je mogoče pripisati večji gospodarski aktivnosti. Kljub visokim neto dobičkom podjetij v letu 2017 (3,2 mrd €) pa je na trgu potreba po obratnih sredstvih in manj po dologoročnih posojilih za financiranje investicij. Zaradi večje naklonjenosti bank k prevzemanju tveganj do nefinančnih podjetij je Banka Slovenije preko Poročila o posojilih bank (BLS) oprazila sproščanje kreditnih standardov pri posojilih nefinančnih družb v prvem kvartalu leta 2018, kar je posledica izboljšanja njihove bonitete. BLS odraža povečanje povpraševanja po posojilih zaradi povečevanja zalog in obratnih sredstev ter povečevanja investicij zaradi nizkih obrestnih mer. Po več letih razdolževanja nefinančih družb se je začelo krepiti njihovo financiranje. Narašča pomen komercialnih kreditov iz tujine, minimalno pa so se povečala posojila s strani domačih bank. Posojila gospodinjstvom rastejo po višji stopnji kot posojila nefinančnim družbam. Posojila gospodinjstvom so se povečala za 4,4 %, potrošniška posojila za 12,1 % in druga posojila za 8,3 %. Banka Slovenije opaža, da je rast posojil visoka pri nekaterih bankah z večinskim tujim lastništvom (od 17 % do 34 %), vendar se pri tej skupini bank tudi najhitreje umirja. Upočasnitev rasti posojil gospodinjstev se odraža v nižjem obsegu novo odobrenih posojil. Skrajšuje se ročnost novo odobrenih stanovanjskih posojil, zlasti pri obrestovanju s fiksno obrestno mero. Razmerje med fiksno obrestno mero in variabilno obrestno mero za stanovanjska posojila se je spremenila v korist prvih (v letu 2017 so predstavljala 54 % novih posojil, še v letu 2015 pa samo 22 %,) vendar v strukturi stanj še vedno prevladujejo posojila z variabilno obrestno mero, saj je 22 % posojil odobrenih s fiksno obrestno mero. Rast novo odobrenih potrošniških posojil se upočasnjuje, vendar je še vedno visoka (12,3 %). Kar 55 % novo odobrenih potrošniških posojil je s fiksno obrestno mero in 75 % od teh je brez zavarovanja, vendar pa gre za nižje zneske krajše ročnosti. Banke kompenzirajo višja tveganja z ročnostjo nad 10 let z višjo obrestno mero (cca za 2 odstotni točki). Poročilo po posljilih bank kaže, da kreditni standardi pri posojilih gospodinjstvom ostajajo nepsremenjeni pri stanovanjskih kreditih, zaostrili pa so se pri potrošniških posojilih zaradi zniževanja kreditne sposobnosti. Kvaliteta kreditnega portfelja se je izboljšala. V marcu 2018 je stopnja slabih terjatev (NPE) znašala 5,4 % in se je znižala za 3 odstotne točke. V sektorju nefinančnih družb je dve tretjini vseh slabih kreditov, njihov delež pa znaša 11,8 %. Od 2016 so se je delež neplačil pri potrošniških kreditih znižal v vseh bankah z izjemo ene. Pri bankah z najvišjimi stopnjami rasti potrošniških posojil je NPE stopnja pod povprečna, vendar pa je znano, da se slaba posojila generirajo v obdobju »buma«. NPE za potrošniška posojila v letu 2016 so znašala 96 mio €, februarja 2018 pa 85 mio €. Po oceni Banke Slovenije je kreditno tveganje pri potrošniških posojilih nizko, vendar pa so po drugi strani dolgoročna potrošniška posojila s fiksno obrestno mero nezavarovana in namen porabe teh posoil ni sistemsko evidentiran. Delež potrošniških posojil z variabilno obrestno mero je še vedno relativno visok – skoraj 60 %. Ob počasnem kredtinem oživljanju se rast neto obrestnih prihodkov medletno še vedno krči – 1,8 % v marcu (-2,6 % v februarju), neto obrestna marža pa se znižuje na 1,81 %. Tudi neto neobrestni prihodki se krčijo in sicer za -12,9 % medletno. Dobre poslovne rezultate bank je zato treba pripisati predvsem rasti neto opravnin za 2,1 % in sproščanju oslabitev in rezervacij (do marca + 8,7 mio €). To je razlog, da se je dobiček pred obdavčitvijo do marca povzpel na 143 mio €.

Matjaž Noč, direktor oddelka Finančna statistika na Banki Slovenije je v nadaljevanju povzel rezultate ankete o dostopnosti finančnih virov za podjetja v letu 2017, ki jo je Banka Slovenije pripravila v sodelovanju s SID banko. Namen raziskave je bil pridobiti mnenje podjetij o financiranju v Sloveniji. Pri tem so podjetja razdelili glede na velikost in dejavnost. V vzorcu je sodelovalo skoraj 2.900 podjetij. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se je stanje na področju financiranja v 2017 izboljšalo že tretje leto zapored. Stanje na področju zunanjega financiranja se je v letu 2017, v primerjavi z 2016, izboljšalo za vse velikosti in dejavnosti podjetij.  V letu 2017 so mala in srednje velika podjetja (MSP) najbolj omejevali stroški proizvodnje ali dela, predpisi, konkurenca in plačilna nedisciplina. MSP so v 2017 imela večje potrebe po skoraj vseh virih financiranja, po drugi strani pa se je izboljšala tudi dostopnost do vseh virov financiranja. Finančne vrzeli za velika in srednja podjetja ni več, medtem ko je za mala in mikro podjetja zelo nizka. Ustavilo se je zmanjševanje števila vlog za bančna vira financiranja. MSP so vložila manj vlog za bančno posojilo in več za prekoračitev na tekočem računu, kreditno linijo, negativno stanje na tekočem računu. Povečalo se je tudi število vlog za lizing, za preostale vire pa je ostalo nespremenjeno. V 2017 je bila uspešnost podjetij pri pridobivanju sredstev iz bančnih posojil boljša kot v 2015. V 2017 je opazno tudi izboljšanje za podjetja v dejavnosti gradbeništvo. Podjetja pričakujejo izboljšanje stanja na področju zunanjega financiranja tudi v 2018 in samo 10 % MSP in le 2 % velikih podjetij ne namerava investirati v prihodnjih 5 letih. Lastni viri in bančna posojila bodo še naprej glavni viri financiranja podjetij.

Konferenca je bila sklenjena z okroglo mizo na temo kreditne aktivnosti bank in finančnih inštitucij. V razpravi, ki jo je moderirala direktorica Združenja bank Slovenije mag. Stanislava Zadravec Caprirolo so sodelovali predsedniku uprav slovenskih bank, hranilnice in leasing družbe: Blaž Bodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, Drago Kavšek, član uprave Banke Intesa Sanpaolo, mag. Gašpar Ogris-Martič, predsednik uprave Sberbank banke, mag. David Benedek, predsednik uprave Gorenjske banke, Aleš Kavčič, predsednik uprave Primorske hranilnice in Andrej Puncer, predsednik uprave NLB Leasing.

V Sloveniji so bančne bilance (in lizingi) po letih krčenja vendar začele izkazovati rast, ki pa ni zelo dinamična oziroma se je dinamika rasti v zadnjem obdobju pričela rahlo usihati. O tem ali je razlog le nizek obseg povpraševanja ali je počasna rast posledica deleža prezadolženih podjetij, katerih ocena tveganja ne omogoča financiranja, je tekla zanimiva razprava, saj predvsem mala in srednja podjetja še vedno poročajo o bistveno višjih stopnjah zavrnitev povpraševanja po kreditih, kakor velika podjetja. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je stanje na trgu izjemno konkurenčno. Izoblikoval se je «trg kupcev« kjer kupec praktično diktira pogoje, novi posli pa se sklepajo po cenah, pri katerih se pojavi vprašanje dolgoročne vzdržnosti poslovnih modelov, v kolikor bi se trend nadaljeval v dolgoročnejšem obdobju.  Slovenska podjetja trenutno še ne investirajo veliko, čeprav poslujejo trenutno že blizu zgornjih zmožnosti obstoječih proizvodnih kapacitet. Prebivalstvo pa je po drugi strani začelo pospešeno trošiti, kar je pomembno doprineslo k spodbudi gospodarske rasti, ob tem pa se postavlja vprašanje vzdržnosti, saj se bodo po mnenju razpravljavcev v primeru, da se bosta potrošnja ali izvoz zmanjšala, razmere lahko hitro poslabšale.

Spreminja se tudi obnašanje komitentov, ki tudi vpliva na spremembe poslovnih modelov. Na poslovne procese pa vplivata tudi razvoj tehnologije in digitalizacija procesov. Po mnenju govornikov se bosta digitalizacija in avtomatizacija hitro uvajali v zalednih poslovnih procesih, predvsem zaradi višjih regulatornih zahtev in hkrati zaradi potrebe po vključevanju zgodovinskih izkušenj in analitike v modele odločanja. Na ta način bo bančništvo deležno izboljšav in tudi stroškovne učinkovitosti. Za podjetja, predvsem SME pa bo potreben osebni pristop, vključujoč svetovalne storitve po meri, ki so oblikovane na način, da jim omogočajo osredotočenost na njihov izvorni posel. Za nakup standardiziranih storitev pa se bodo stranke posluževale digitalnih avtomatiziranih storitev. Svetovanje bančnika, ki mu stranka zaupa, pa bo še vedno potrebno in zaželjeno pri odločitvah, ki imajo dolgoročne posledice (upravljanje premoženja, zavarovanja, urejanje stanovanjskega vprašanja ipd.). Prihodnost bančništva je torej tudi v nadaljnjem iskanju niš. Banke se bodo verjetno bistveno bolj profilirale, kot se danes. Še bolj pa bo pomebna tudi ekonomija obsega, ki bo na dolgi rok ključna za uspešnost posamezne inštitucije. Signale v tej smeri daje tudi evropski regulator, ki pričakuje konsolidacijo na globalnem trgu. Bankirji vidijo prihodnost tudi v bančno – zavarovalniških produktih in sklepanjih strateških partnerstev ter lastniškem povezovanju, kjer je v Sloveniji, po oceni razpravljavcev, še kar nekaj prostora.

 

Združenje bank Slovenije

Ljubljana, 6. junij 2018

 

Posnetek okrogle mize: Kreditna aktivnost bank in finančnih inštitucij, 6.6.2018

Nazaj