Zgodovina


Bančni vestnik, revija za denarništvo in bančništvo je najprej nastal kot Obvestilo za strokovne potrebe bančnih delavcev, in sicer pri Narodni banki FLRJ, centrali za LR Slovenijo v Ljubljani. Prva številka je bila napisana s pisalnim strojem (enako nadaljnjih devet). Izšla je prve dni januarja 1952. Pobudnik izdajanja - poleg še nekaterih - je bil njen prvi urednik Jožko Žiberna, ki je revijo urejal v letih od 1951 do 1953. Po svoji zasnovi so bila Obvestila pravzaprav poluradni obveščevalec in svetovalec. Objavljala so novice, kaj se je v bančništvu pomembnega dogajalo, in dajala napotila, kako je treba urejati posamezna strokovna vprašanja. Vse od 10. številke prvega letnika so bila Obvestila tiskana. Začetek je bil res nično skromen. Toda brez pobude in prvih začetkov ne bi bilo sedanje revije.

V letu 1953 se je Obvestilo preimenovalo v Bančni vestnik Narodne banke FLRJ, centrale in podružnic v LR Sloveniji. Zlasti zaradi zanesljivih razlag sprememb v razvoju bančništva, posredno pa prav gotovo tudi gospodarstva in zanimanja za časopis zunaj bank, to je gospodarskih organizacij, ljudskih odborov in drugih institucij, sta morala odgovorni urednik Anton Ogrin, ki je revijo urejal v letih od 1953 do 1960 in uredniški odbor iskati novo usmeritev oziroma novo programsko zasnovo. V letu 1954 je bila sprejeta odločitev, da naj bi Bančni vestnik postal javno glasilo. Hkrati se je povečalo tudi povpraševanje po bančni publicistiki. Že leta 1959 je postal Bančni vestnik glasilo bank in hranilnic v LR Sloveniji. Do leta 1963 so ga skupaj izdajale vse podružnice zveznih bank v Sloveniji, Zveza komunalnih bank LRS, Zveza mestnih hranilnic Ljubljana ter Zadružne hranilnice in posojilnice v LRS. V letih od 1964 do 1966 je izdajanje revije prevzela Splošna gospodarska banka Slovenije, vse od leta 1967 pa jo izdaja interesna organizacija slovenskih bank - Združenje bank Slovenije.

O celostni podobi Bančnega vestnika je mogoče reči, da je bil od začetka programsko zasnovan in urejan kot specializirana publikacija za vprašanja bančništva, denarništva, kreditnega sistema in drugih sorodnih področij. Nadaljnji uredniški odbori (bančni strokovnjaki in zunanji sodelavci) ter glavni in odgovorni urednik Ivo Graul, ki je revijo urejal v letih od 1960 do 1991, so analiziranje bančnih vprašanj povezovali s širšimi družbenimi dogajanji. Bančni vestnik je bil v tistem času pravzaprav prva in edina (jugoslovanska) povojna revija s področja denarništva in bančništva. Zato je razumljivo, da je na straneh revije prihajalo do strokovne konfrontacije med jugoslovanskim in slovenskim konceptom razvoja bančnega sistema.

Med letoma 1979 in 1980 so bile skupaj z revijo objavljene številne praktične priloge s pozitivno bančno zakonodajo, predpisi, uredbami in zakoni. Izšlo je petindvajset prilog in naslednje samostojne publikacije: Jožko Žiberna, Menice (1963, ta je pri drugi založbi doživela šest dopolnjenih izdaj), dr. Janez Drnovšek, Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija (1986), Avgust Tosti, Denarni zavodi Slovenije po drugi svetovni vojni (1990, dva natisa). Izšlo je tudi več barvnih prilog osnutkov partizanskega denarja.

Za nadaljnji razvoj revije je bilo prelomno leto 1975. Njen izdajatelj je v skladu z zakonom o tisku oblikoval poleg uredniškega odbora še časopisni svet, v katerem so bile zastopane vse slovenske banke. Hkrati je dobila revija novo ime, po katerem jo poznamo še danes: Bančni vestnik, revija za denarništvo in bančništvo.

Revija se je po vsebinski plati še bolj odprla za javnost, vanjo pa so poleg domačih strokovnih sodelavcev začeli pisati tudi avtorji iz nekdanje SFRJ in tujine. Uredniški odbor je v tem času uvedel v revijo tudi stalne rubrike, pomembne za bralce: Naša aktualna tema, Pogledi in mnenja, Intervju, Nove knjige, Ekonomska terminologija itn.

V letih od 1981 do 1986, v času poglobljene ekonomske krize v nekdanji državi, so bile najpogosteje obravnavane naslednje teme: denarni sistem in politika, devizna politika, obrestne mere, inflacija, preobrazba bančnega sistema, zunanjetrgovinska gibanja, plačilna bilanca in devizni tečaji.

V letih od 1992 do 1996, v času slovenske državne samostojnosti, se je znašla bančna publicistika in s tem tudi Bančni vestnik pred novimi nalogami in izzivi. Številni bančni, finančni in gospodarski problemi, na katere smo naleteli v državi po osamosvojitvi, so ponudili bančni publicistiki in njenim ustvarjalcem nove teme za strokovne prispevke in poglobljene analize. Za programsko zasnovo revije od leta 1992 skrbi glavni in odgovorni urednik mag. Emil Lah, namesto časopisnega sveta pa novi uredniški odbor. V skladu z novo programsko usmeritvijo so se sodelavci revije v teh letih lotevali kopice problemov ob prehodu s planskotržnega v tržni ekonomski sistem in vprašanj delovanja majhnega gospodarstva ali majhnega denarnega področja.

 

Vstop v eArhiv Bančnega vestnika

Digitalni arhiv vsebuje elektronske verzije vseh člankov revij od leta 1951 naprej, ko je izšla prva številka. Arhiv je dostopen vsem obiskovalcem javnih spletnih strani Združenja brez omejitev.

eArhiv omogoča:

  • brskanje po celotni bazi člankov revije s pomočjo iskalnika, ki vključuje možnosti iskanja po avtorjih, letnikih, številkah, bibliografskem kazalu in po vsebini,
  • možnost takojšnjega izpisa in shranjevanja posameznih člankov na lokalni disk,
  • možnost kopiranja tekstov v druge urejevalnike,
  • možnost plačila preko Monete.

 


Naročila tiskanega izvoda

Revijo lahko naročite preko eNaročilnice ali na eNaslov: bancni.vestnik@zbs-giz.si. Morebitno odpoved naročnine je potrebno sporočiti pisno na naslov Združenja bank ali na eNaslov: bancni.vestnik@zbs-giz.si in sicer najkasneje do konca meseca decembra za naslednje leto.