Oderuški krediti s sodno prakso

Čeprav ima kreditojemalec, ki vstopa v kreditno razmerje z banko oziroma z drugo kreditno institucijo po zakonu o bančništvu sicer manj možnosti, da bo soočen z oderuškim kreditom oziroma z oderuško obrestno mero, pa taki pojavi vendarle niso nemogoči. V ne tako oddaljeni preteklosti so take kredite namreč ponujale tudi nekatere banke, ki so na prvi pogled delovale kot zaupanja vredne kreditne institucije. Vsaka družba, ki nekaj da na spoštovanje človekovih pravic in na ohranjanje vrednot socialne države, oderuštvo razume kot zelo zavržno ravnanje in ga tudi ustrezno sankcionira, tako v obligacijsko pravni, kot tudi v kazenskopravni zakonodaji. Toda v nasprotju s splošnim prepričanjem vsako posojilo, ki na prvi pogled deluje oderuško, v resnici še ni tako. Za izpolnjevanje zakonskih znakov oderuštva morata biti namreč podana dva bistvena pogoja in sicer subjektivni element (izkoriščanje stiske kreditojemalca) in pa objektivni element (nesorazmerna korist). Ker je vsak posamezen primer domnevnega oderuštva drugačen, nam je pri njegovi definiciji v veliko pomoč sodna praksa, katere del bom prikazal tudi v tem prispevku.