Sporočila v 2011

Sporočilo za javnost

Posvet slovenskih bančnikov o poslovanju s prebivalstvom: Slovenske banke odpirajo vrata socialnemu bančništvu

Konec tedna je potekal tradicionalni posvet poslovanja s prebivalstvom. Bančniki so na posvetu obravnavali aktualne tematike, ki pa so bile naravnane v bodočnost.

Za bančni sektor je bila precej nova tema socialnega podjetništva in socialnega bančništva. To je bilo pravzaprav prvo srečanje bančnikov in predstavnikov zakonodaje, praks v tujini in civilne družbe. Iz razprav je izhajalo spoznanje, da so na podlagi novega zakona o socialnem podjetništvu že opazni prvi konkretni rezultati v vsakodnevnem življenju. Nekako logično bi bilo, da bi sedaj temu sledile tudi finančne (bančne) organizacije. Predstavniki iz tujine so predstavili praktične oziroma konkretne primere področij in storitev, kjer bi banke lahko našle tržne priložnosti. V kratkem pa lahko pričakujemo že tudi konkretno ponudbo ene od bank, pri čemer bo šlo za ugodnosti pri poslovanju s transakcijskimi računi, premostitvenimi krediti (še zlasti za reševanje likvidnostnih težav za primere naknadnega projektnega in programskega financiranja) ter pilotna posojila za dejavnost socialnega podjetništva – ekonomije.

Ena izmed zelo aktualnih tem je bila tudi povezana s pokojninskim stebrom – varčevanjem za pokojnino. Iz predstavitve je bilo razumeti, da Slovenije ne zasleduje učinkovitih konceptov pokojninskega varčevanja, ki bi bili primerljivi z rešitvami v razvitem svetu. Slovenija se sooča z demografskimi pritiski, ki bodo vodili v izjemno zaostreno fiskalno situacijo, saj ni opravila prilagoditve pretočnega pokojninskega sistema, in nima razvitih ustreznih mehanizmov v naložbenem delu pokojninskega sistema. Ravno tako obstoječi drugi steber ni tako učinkovit, kot bi lahko bil, potrebujemo pa tudi mehanizme, ki bi spodbudili odgovorne ljudi, da bi varčevali v davčno podprtih produktih. Potrebujemo torej tudi tretji steber in prav zanj je bilo jasno izražen poziv bankam, družbam za upravljanje, borznoposredniškim družbam in zavarovalnicam, da združijo moči za doseganje ustreznega družbenega preboja.

Na posvetu smo govorili tudi o področju regulative ki ureja potrošniško kreditiranje. Pomembno področje, saj gre v veliki meri predvsem za vidik varstva in zaščite potrošnikov. Malo je presenetila informacija, da se nam v kratkem obdobju bliža več sprememb te zakonodaje. Prva sprememba se pričakuje zaradi organizacijskih sprememb in odprave nedoslednosti ter redakcijskih popravkov. Druga sprememba bo izhajala iz aktualnostih sprememb na ravni evropske unije, kot so smernice Evropske komisije za izračun EOM (efektivne obrestne mere) in predlog direktive o hipotekarnih kreditih. Upali smo, da bo to zadnjo spremembo zakonodajalec izkoristil tudi zato, da bi odpravil slovensko posebnost in, da bi področje hipotekarnih kreditov izvzel iz obstoječega zakona, ki mehanizme tipično premičninskega financiranja razteza tudi na nepremičninsko področje z vsemi iz tega izvirajočimi težavami in ga umestil v samostojni zakon, po vzoru drugih evropskih držav. A žal, kot kaže prvi odziv temu naj ne bi bilo tako.

Poleg še drugih aktualnih tem pa je bil posvet zaključen s pregledom in napovedmi varčevanja in zadolževanja prebivalstva. Za eno in drugo velja, da nista ne kritična, toda tudi ne optimistična. Podatki kažejo, da so banke, tudi zaradi »konkurenčnosti« na trgu, dosegle skrajne meje tako pri višini obrestnih mer za varčevanje kot za kredite. Razkorak med relativno nizko rastjo razpoložljivega dohodka gospodinjstev in visoko rastjo zlasti dolgoročnih stanovanjskih posojil se lahko čez čas pokaže kot določeno tveganje. Ker se škarje možnosti tekmovanja na trgu, bankam, s sedežem v Sloveniji počasi zapirajo, ni mogoče izključiti, da se bodo »prebudile« banke v tujini in odkrile praznino na slovenskem trgu. Vsa relevantna regulativa to tudi omogoča.

Slavko Cimprič, Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 16. maj 2011

Nazaj