Sporočila v 2011

Sporočilo za javnost

Slovenske banke in kriza: Državna pomoč slovenskim bankam je bila minimalna

 

Podobno kot tuja bančna združenja se je tudi Združenje bank Slovenije odločilo za pripravo poglobljene analize o vzrokih in posledicah bančne krize pri nas, do katere je prišlo s precejšnjim zamikom po izbruhu svetovne finančne krize avgusta 2007. V tematski številki Bančnega vestnika z naslovom »Slovenske banke in kriza« je sedemnajst avtorjev v dvanajstih razpravah podrobno orisalo potek dogajanja v zadnjih štirih letih v globalnem in slovenskem bančnem okolju.

Značilno za reševanje kriznih razmer v svetu je bilo, da so namenile vlade za reševanje bank in nacionalnih bančnih sektorjev v letu 2009 in 2010 izjemno visoke državne pomoči. Danska je denimo za banke in druge finančne institucije namenila okoli 28 % BDP, Velika Britanija približno 12 % BDP in Slovenija okoli en odstotek. Nekatere vlade so posamezne državne banke začasno nacionalizirale in rekapitalizirale, v Sloveniji pa se je država kot večinska lastnica NLB odločila za njeno rekapitalizacijo v višini okoli 250 mio evrov. Pokazalo se je, da primarni val globalne finančne krize naših bank ni prizadel, saj so imele v svojih bilancah malo t.i. zastrupljenih vrednostnih papirjev. Globalna finančna kriza je najprej prizadela naše gospodarstvo, ki se je na eni strani soočilo z naglim upadanjem izvoznega povpraševanja, na drugi pa z koncem državnega financiranja izgradnje cest in recesijo. V letu 2009 je prišlo do skoraj 8 % zmanjšanja gospodarske rasti, prezadolžena podjetja so lahko preživela le s pomočjo refinanciranja bančnih posojil, kar je poslabšalo kreditne portfelje velike večine domačih bank.

Letni finančni računi Slovenije kažejo, da so bile stopnje gospodarske rasti v Sloveniji pred finančno krizo visoke, leta 2007 je bila 6,8 %. Cene delnic domačih podjetij so bile pred krizo visoke, investitorji pa so veliko sredstev vložili v nakupe delnic tujih podjetij. Tudi v svetu je vladala gospodarska konjunktura, naša vlada pa žal ni vodila politike ustvarjanja proračunskih presežkov v obdobju 2005-2008. V razmerah nizke obrestne mere so se banke pospešeno zadolževale v tujini in sposojeni denar plasirale predvsem v nefinančne družbe ter prevzemne posle. Ocenjuje se, da so leta 2007 podjetja plasirala bančne kredite v nakupe delnic in druge oblike lastniškega kapitala v višini okoli 2 mrd evrov. Pomemben del kreditov je bil usmerjen v prevzemne aktivnosti in ne v novo tehnologijo, povečanje dodane vrednosti ter konkurenčnosti.

V zadnjih dveh letih so se banke odločile za zmanjševanje svoje odvisnosti od tujih virov sredstev, država pa je pomagala blažiti posledice finančne krize predvsem z izdajo obveznic. S tem je prišlo do prenosa zasebnega dolga v javni dolg, ki se je v zadnjih treh letih povečal skoraj podvojil in znaša okoli 40 % BDP. V času krize je priskočila izvoznikom na pomoč tudi razvojna banka, ki je v obdobju 2008-2010 omogočila črpanje novih kreditov po ugodnejši obrestni meri v višini okoli 2,8 mrd. Ukrepalo je tudi finančno ministrstvo, ki je plasiralo v banke državne depozite, država pa je podjetjem pomagala pri najemanju kreditov z državnimi jamstvi.

Očitno je, da sedaj čaka državo, banke in podjetja v bližnji prihodnosti zahteven in boleč proces razdolževanja in da bodo morala zlasti podjetja izboljšati količnik med dolgom in kapitalom, ki je bil leta 2009 celo okoli 94 %. Banke so prepričane, da je napočil čas odgovornega kreditiranja, kar pomeni, da morajo podjetja in večinski lastniki poskrbeti tudi za večji obseg delniškega kapitala, ne pa računati le na bančne kredite. V večini podjetij bodo morali izdelati nove razvojne modele, država pa bo morala resno razmisliti o sporni obdavčitvi bilančne vsote bank. V sedanjih razmerah krčenja obsega poslovanja bank in negativnega donosa na kapital bi namreč tak ukrep naredil več škode kot koristi, tako za banke kot za gospodarstvo.

 

Emil Lah, Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 15. junij 2011

 

Nazaj