Sporočila v 2011

Izjava Združenja bank Slovenije glede sklada za prenovo podjetij


Glede na številna vprašanja novinarjev glede sklada za prenovo podjetij in v zvezi z očitki ministra Gasparija o vplivu bančnih aktivnosti na šibko gospodarsko aktivnost sporočamo naslednje:

Združenje bank Slovenije je na pobudo največje slovenske banke sodelovalo pri pripravi strokovnih gradiv v zvezi delovanjem »sklada za prenovo podjetij«. Model je pripravljen. Med bankami teče razprava o tem modelu in banke se bodo odločile, kdaj in na primeru katerega podjetja bo uporabljen. Model je pripravljen tako, da bo potrebno ločeno in posebej obravnavati vsak primer podjetja, katerega delnice so bile zasežene, ker so bile zastavljene v zavarovanje kredita. Opozoriti je potrebno na to, da ne gre samo za lastniške deleže slabih, ampak gre tudi za lastniške deleže v dobrih podjetjih, ki ne potrebujejo nobene prenove ali prestrukturiranja. Očitke ministra Gasparija je težko komentirati, ker so splošni in ker tudi na organih Združenja o teh zadevah nismo razpravljali in se o njih nismo opredeljevali. Ne glede na to menimo, da v celotni zgodbi niso samo banke tiste, od katerih je odvisno reševanje gospodarstva, ampak, da je potrebno v prvi vrsti vprašati lastnike teh podjetij, kaj nameravajo napraviti s svojimi naložbami in kje vidijo njihovo prihodnost. Problem, s katerim se banke soočajo v praksi je namreč v tem, da ne najdejo dovolj resnih investicijskih priložnosti za naložbe. Prvi pogoj za dobro naložbo je namreč jasna vizija lastnika in seveda tudi njegova odgovornost. Ob tem je tudi res, da so se pogoji kreditiranja pri bankah zaradi izkušenj, ki jih je prinesla finančno gospodarska kriza, močno zaostrili. Nenazadnje je prav zadolževanje podjetij v preteklosti privedlo do težav, s katerimi se sedaj soočamo in s posledicami tega zadolževanja se bo treba še nekaj časa ukvarjati.

Banke že imajo oddelke za prestrukturiranje bančnih naložb, ki so ločeni od oddelkov za kreditiranje. To izkušnjo nosijo s sabo že iz časov bančne sanacije v devetdesetih letih. Banke bi verjetno lahko bile aktivnejše pri upravljanju z zaseženim premoženjem, je pa potrebno upoštevati tudi dejstvo, da so vsi ti primeri običajno tudi pravno zelo zapleteni in da se dotikajo ne le pravil insolvenčnih postopkov in izvršb, ampak tudi najmanj konkurenčne zakonodaje, zakonodaje v zvezi z trgom vrednostnih papirjev in prevzemne zakonodaje. To priliko lahko izkoristimo tudi za to, da opozorimo, da prenos lastništva v insolvenčnih postopkih od obstoječega lastnika na upnike, ni zadovoljivo rešen. Zgodi se tako povsem zakonito, da banke zasežejo lastniške deleže v nekem podjetju, na kar so jim zaradi razlogov konkurenčnega ali prevzemnega prava odvzete glasovalne pravice. Kako naj potem upravljajo tako podjetje?

Menimo, da se banke vlogi aktivnega upravljalca v postopkih prestrukturiranja podjetij ne izogibajo. Je pa res, da so ti postopki zaradi že omenjenih problemov z zakonodajo in zaradi zelo navzkrižnih interesov ter idej, kako reševati posamezna podjetja (tudi političnih), zelo dolgotrajni.
 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 2. september 2011
 

Nazaj