Sporočila v 2011

Sporočilo za javnost

Varčevanje prebivalstva je pogoj za trdnost bančnega sektorja

Petek, 30 september 2011: Danes se je v Portorožu zaključila prva bančna konferenca, namenjena pregledu aktualnih dogajanj in pričakovanih sprememb na bančno finančnem področju. Udeležili so se je številni bančniki.

Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornega sveta Združenja bank, mag. Božo Jašovič je v svojem nastopu povzel razloge in posledice gospodarsko finančne krize, s katero se soočamo. Med razlogi za poslabšanje poslovnih rezultatov bank je izpostavil prekomerno kreditiranje v letih 2006 in 2007 in iz tega izhajajoče preveliko razmerje med krediti in depoziti, poslabšanje kvalitete kreditnega portfelja in pomanjkanje kapitala zaradi prekomerne rasti v preteklosti. Sočasne regulatorne zahteve za zvišanje kapitala ustvarjajo še dodaten pritisk na banke. Soočeni smo z stagnacijo kreditne rasti in s posledicami izpostavljenosti bank prevelikemu finančnemu vzvodu, ki izhaja iz preteklosti. To je značilno tako ta Slovenijo kot tudi Evropsko unijo (EU), kjer je beležena prav tako šibka kreditna rast pod 2 odstotki. Ob tem je poudaril pomembnost korelacije med nominalno rastjo bruto domačega proizvoda (BDP) in kreditno rastjo; če ni rasti BDP tudi kreditne rasti ni. Dejstvo je, da je BDP v Sloveniji v letu 2010 rasel pod povprečjem Evropske unije. Stanje stagnacije ilustrira dodatno še naraščajoče število insolvenčnih postopkov v podjetjih. Zaradi prevelikega finančnega vzvoda, ki ga ilustrira razmerje med krediti in depoziti, so se banke prisiljene financirati na mednarodnem grosističnem trgu, ki pa je zelo negotov. Zato so bančniki prepričani, da kreditna rast ne more pozdraviti vseh težav, pred katerimi stoji Slovenija. Potrebno je kreditirati tistega, ki je kreditno sposoben. Visoka kreditna aktivnost v preteklosti je vzrok današnji prezadolženosti podjetij. Banke se morajo usmeriti na zmanjšanje deleža slabih posojil in se ne glede na dolgotrajnost postopkov, vključiti v restrukturiranje prevzetih podjetij v težavah. V teh postopkih je nujno, da banke dobro in konstruktivno sodelujejo (London Approach). Znano je namreč, da so postopki unovčevanja zastavljenega premoženja zelo dolgotrajni in da je aktivnost bank zaradi zakona o prevzemih omejena. V razpravi je dr. France Arhar, predsednik uprave UniCredit banke, poudaril, da se je v Sloveniji potrebno odločiti, kaj bo z lastnino, ker imamo v Sloveniji pomanjkanje lastniškega kapitala. Potrebujemo stabilen trg, v katerega bodo imeli tujci zaupanje in bodo vanj vlagali.

Mag. Tomaž Košak, direktor oddelka finančna stabilnost v Banki Slovenije, je v makroekonomskem pogledu na gibanja v bančnem in finančnem sektorju opozoril še na visoke stroške zadolževanja naših bank v tujini. Pričakovati je tudi padec bonitetnih ocen bank. Likvidnost bančnega sistema je zadovoljiva. V prihodnje bo potrebno posebno pozornost umeriti v pridobivanje virov oz. v spodbujanje gospodinjstev k varčevanju. Ob tem se je potrebno še dobro pripraviti na spremembe, ki jih prinašajo spremembe bančne regulative oz. Basel III, ki prihajajo kot odziv na gospodarsko finančno krizo. Spremembe je podrobno predstavil Matej Krumberger, direktor oddelka za nadzor bančnega poslovanja v Banki Slovenije. Z Baslom III se vračamo nazaj h klasičnim bančnim poslom in večji regulativi. Doktrina, da se trgi sami regulirajo, ne drži več. Kapital se danes na novo definira, nove in višje so tudi kapitalske zahteve, ki predvidevajo povišanje osnovnega kapitala na 4,5 %, temeljnega na 6 % in skupnega kapitala na 8 %.

V težkih ekonomskih razmerah je zelo pomembno tudi vrednotenje postavk v računovodskih izkazih bank, opozarja Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije. Ob dejstvu, da lastniki pričakujejo dividende, komitenti pa dodatno financiranje ne oziraje se na možnosti vračila kreditov, je prav, da banke pri vrednotenju maksimalno sledijo sprejeti poslovni politiki, ta pa se od banke do banke razlikuje. Slednje ob predpostavki upoštevanja Mednarodnih standardov računovodskega poročanja namreč privede do različnih vplivov na izkaz finačnega položaja in izkaz poslovnega izida. Glavne dileme vrednotenja se pojavljajo pri oslabitvah kreditov, kar pride še posebej do izraza v primeru skupinskih slabitev.

Zagotovo je pa potrebno poudariti učinkovitost slovenskih bank pri uvajanju plačilnih shem SEPA, saj proces migracije iz nacionalnih plačilnih shem v SEPA sheme poteka hitreje kot v večini ostalih držav EU. Nahajamo se pred zaključkom migracije na shemo SEPA za kreditna plačila, prav tako v okviru Združenja bank potekajo zelo intentivne priprave na migracijo direktnih obremenitev v SEPA sheme. Vsi napori so usmerjeni v oblikovanje plačilnega okolja, v katerem bodo na eni strani prevladovali enotni EU plačilni sistemi in na drugi strani pa v diverzifikacijo ter poenostavljanje elektronskih plačilnih storitev, kar bo imelo pozitivne učinke za bančne komitente.

Istočasno je v Portorožu ta dan potekal tudi posvet kadrovikov in izobraževalcev, na katerem so si kadroviki v bankah izmenjali poglede in izkušnje, ki jih je prinesla nova kolektivna pogodba dejavnosti. Posebno pozornost so namenili tudi primeru dobre prakse dela s perspektivnimi kadri, problematiki konfliktov v delovnem okolju in kompetencam v povezavi z delovno uspešnostjo in nagrajevanjem zaposlenih. Posvet se je sklenil z okroglo mizo na temo nagrajevanja v bankah po sprejetju nove zakonodaje. Ob zaključku srečanja je potekala še podelitev evropskih bančnih certifikatov EFCB udeležencem programa Bančno poslovanje, ki so v letošnjem letu uspešno zaključili program usposabljanja.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 30. september 2011
 

Nazaj