Sporočila v 2011

Sporočilo za javnost s posveta o upravljanju s tveganji v bankah

Banke krepijo pripravljenost na nove izzive upravljanja s tveganji

 

Petek, 14 oktober 2011: Danes se je v Portorožu pod okriljem odbora za upravljanje s tveganji pri Združenju bank Slovenije zaključil dvodnevni posvet o upravljanju s tveganji v bankah, s posebnim poudarkom na aktivnostih bank po nedavno izvedenih »stres testih«. Posveta so se udeležili specialisti za področje upravljanja s tveganji iz številnih slovenskih bank. Udeleženci so pozorno prisluhnili strokovnim predstavitvam in aktualni oceni makro-finančnih razmer, ki so jo podali predstavniki Banke Slovenije, Urada za makroekonomske analize in razvoj, zunanji revizorji bank ter specialisti za posamezne segmente uravnavanja različnih vrst tveganj iz posameznih bank.

Kot je po zaključku povzel predsednik odbora za upravljanje s tveganji, mag. Kristijan Hvala, bo ena ključnih nalog slovenskih bank v prihodnjem obdobju krepitev pripravljenosti na izzive, ki jih s seboj prinašajo tradicionalna in nekatera nova tveganja v bančnem poslovanju, ki so se pojavila z nedavno krizo. Pri tem jim razmere v zunanjem ekonomskem in finančnem okolju ne bodo v pomoč, saj se – kot so poudarili predstavniki Banke Slovenije – dostopnost do mednarodnih finančnih virov in njihova cena ne izboljšujeta, prav tako je neugodna domača javnofinančna slika.

Potencial za gospodarsko rast bo tudi v prihodnjih letih ostal na relativno nizki ravni, če ne bo prišlo do uspešne izvedbe strukturnih sprememb, kot so izpeljava pokojninske reforme, odločna fiskalna konsolidacija ter sprejeti ukrepi za povečanje konkurenčnosti, med njimi odprtje možnosti za tuje investicije, zmanjšanje obremenitev dela ter uveljavitev fleksibilnejše delovne zakonodaje.

Predstavniki Banke Slovenije so pojasnili, da se z novo evropsko nadzorniško arhitekturo pozornost osredotoča na identifikacijo sistemskih finančnih tveganj in na razvoj ustreznih in usklajenih odzivov. Za Slovenijo je značilna velika odvisnost od financiranja iz tujine, kar bi lahko v prihodnje bistveno vplivalo na domačo kreditno aktivnost bank. Na podlagi razpoložljivih podatkov s strani bank sicer Banka Slovenije ocenjuje, da je v slovenskem bančnem sistemu med 5 in 7 milijard EUR razpoložljivih finančnih sredstev, ki bi lahko bila usmerjena v kreditiranje.

V okviru celotne Evropske unije so prisotni veliki pritiski po refinanciranju finančnih obveznosti tako s strani samih držav, kot bank in tudi realnega sektorja. Upoštevaje ta dogajanja se je odzvala tudi Evropska centralna banka ter ponudila širši in cenovno sprejemljiv nabor možnih instrumentov tudi za slovenske banke, saj je ponovno omogočila dostop do 12-mesečnih operacij ter tudi 13-mesečnih operacij.

Raznolikosti tveganj in njihovega neposrednega vpliva na uspešnost poslovanja bank se zavedajo tudi evropski bančni nadzorniki, zato je večji del prihajajoče nove regulative posvečen strožjim zahtevam glede uravnavanja bančnega kapitala in krepitve kvalitete njegove strukture, pri čemer temu zgledu sledijo tudi nadzorniške prakse držav izven okvira Evropske unije.

Omenjene višje kapitalske zahteve, intenzivne aktivnosti bank pri restrukturiranju kreditnega portfelja, težavnejši pogoji refinanciranja ter izzivi postopne vzpostavitve obvezne ex-ante sheme jamstva za vloge pri bankah – vse to predstavlja zahtevne izzive ne le za vodstva slovenskih bank, temveč v najmanj enaki meri tudi za njihove lastnike.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 14. oktober 2011

Nazaj