Sporočila v 2011

Sporočilo za javnost

Notranja revizija ima eno ključnih vlog pri dolgoročni stabilnosti banke

 

Petek, 21. oktober 2011: Danes se je v Laškem zaključil dvodnevni posvet notranjih revizorjev v bankah, ki ga je organiziral Izobraževalni center Združenja bank Slovenije. Posvet ima eno daljših tradicij med strokovnimi srečanji in posveti, saj so se notranji revizorji iz bank prvič srečali že v letu 1998.

Uvodoma je predsednica odbora za notranjo revizijo, Klavdija Markič iz Abanke Vipa, izpostavila pomembno vlogo notranje revizije pri dolgoročno varnem in stabilnem poslovanju banke, ki predstavlja temelj za ohranitev zaupanja tako komitentov banke kot tudi zaupanja širše javnosti. Notranji revizorji imajo kot sestavni del korporativnega upravljanja banke zelo odgovorno poslanstvo, saj upravljajo s pričakovanji številnih deležnikov – uprave, nadzornega sveta, zunanjih revizorjev ter javnosti. V prihodnje morajo zato tudi notranji revizorji prilagoditi svoje delovanje v smeri zagotavljanja hitrejše identifikacije in odziva na tveganja.

Po predstavitvi sprememb, ki jih bo v poslovanje bank prinesla nova evropska zakonodaja v okviru Basla III, je potekala zanimiva razprava o možnih sinergijah med funkcijo notranjega revidiranja v banki ter funkcijo zagotavljanja skladnosti poslovanja. Sodelujoči so se strinjali, da gre za dve ločeni in neodvisni funkciji, ki delujeta ter poročata skladno s svojimi pravili – kar pa ne izključuje njunega medsebojnega sodelovanja. Predstavljen je bil tudi primer dobre prakse takega sodelovanja v SID banki.

Notranji revizorji so na posvetu zelo pozorno prisluhnili tudi predstavitvam konkretnih praktičnih primerov za upravljanje s tveganjem notranjih prevar v bančnem poslovanju, ki so vključevale področja gotovinskega poslovanja, finančnih instrumentov in kreditnega poslovanja. Za učinkovito upravljanje s tveganjem notranjih prevar v banki je potrebno predhodno opredeliti ne le vlogo ter odgovornost notranje revizije, temveč tudi uprave, nadzornega sveta in njegove revizijske komisije ter ne nazadnje vseh zaposlenih v banki.

Tudi drugi dan posveta so udeleženci razpravljali o aktualnih strokovnih temah, kamor zagotovo sodi področje izvedbe revizijskega pregleda varovanja osebnih podatkov. Posebna pozornost je bila posvečena horizontalnemu monitoringu, ki se je v zadnjih dveh letih razvil v sodelovanju med bankami in Davčno upravo Republike Slovenije, pripravljen pa je bil na podlagi sorodnih izkušenj z Nizozemske. Gre za model, pri katerem davčna uprava in davčni zavezanec (v tem primeru banka) sodelujeta transparentno, kooperativno in v duhu medsebojnega zaupanja ter sprotnega usklajevanja nesoglasij. Med bistvenimi prednostmi aktivnega sodelovanja v projektu horizontalnega monitoringa vidijo banke zlasti večjo davčno gotovost z vidika svoje vloge davčnega zavezanca ter plačila davkov v optimalni višini.

V sklopu predstavitve revidiranja osebnih prejemkov v banki so bile predstavljene nedavne spremembe Zakona o bančništvu in povezanih podzakonskih aktov Banke Slovenije. Namen sprememb je bil odpraviti tako strukturo osebnih prejemkov v banki, s katero se spodbuja prekomerno prevzemanje tveganj in šibenje banke. Vloga notranje revizije pri pregledu ustreznosti politike prejemkov in pri izvedbi pregleda razkritij po ustreznem sklepu o razkritjih vključuje sodelovanje z nadzornim svetom banke. Sledil je natančen prikaz posameznih faz postopka načrtovanja in revidiranja notranjih kontrol obračuna plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja zaposlenih v banki.

Posvet se je zaključil z obravnavo primera revidiranja leasing dejavnosti, pri katerem nastopijo specifična tveganja, kamor sodita tveganje finančnega kreditiranja in tveganje projektnega financiranja. V sklepnem delu so udeleženci izmenjali še različne poglede na svetovalno vlogo službe notranje revizije v odnosu do uprave banke in ob tem opozorili na prednosti ter slabosti takega pristopa.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 21. oktober 2011

Nazaj