Sporočila v 2011

Sporočilo za javnost z dnevov slovenskih bančnikov

Bančniki so se pogovarjali o evropskem finančnem prestrukturiranju in o položaju slovenskega bančništva

Petek, 11. 11. 2011: Danes so se na Brdu pri Kranju zaključili tradicionalni Dnevi slovenskih bančnikov, ki so se jih udeležili številni poslovni bančniki, predstavniki Banke Slovenije, Ministrstva za finance in drugi domači ter tuji gostje, med njimi predsednik Evropske bančne agencije (EBA), Andrea Enria. Prvi dan strokovnega srečanja je potekal v znamenju slovesnosti ob 60. obletnici izhajanja Bančnega vestnika, revije za denarništvo in bančništvo. Bančna strokovna revija je v bančnih in akademskih krogih zelo cenjena, saj gre za vodilno finančno revijo v državi, ki se ukvarja z bančno, javno-finančno in makroekonomsko tematiko. Kot je bilo poudarjeno na srečanju, je revija v dolgih letih svojega izhajanja prispevala k izobraževanju bančnikov, razvijanju strokovne bančne terminologije in soočanju različnih strokovnih pogledov na razvojne dileme bančne industrije.

V drugem delu srečanja so udeleženci namenili osrednjo pozornost dolžniški krizi v območju evra, ki pomembno vpliva tudi na naše banke in državo. V Evropski uniji namreč v zadnjih mesecih poteka zahtevno finančno prestrukturiranje, ki se odvija v znamenju novih kapitalskih zahtev, strožjega regulativnega režima in večjega nadzora nad bančnim poslovanjem. Istočasno se dogaja tudi intenzivno institucionalno prestrukturiranje. Slednje je usmerjeno na vzpostavitev trajnih mehanizmov za razreševanje problemov prezadolženih držav in bank, ki so sistemskega pomena (SIFIs) in katerih poslovanje sega prek meja več držav. Čeprav so bili bančniki enotnega mnenja, da obstoj evra ni ogrožen, pa bo okrepitev oz. reorganizacija institucij monetarnega predvsem pa fiskalnega sistema zagotovo prispevala k trdnosti valute in stabilnosti bančnega oz. finančnega sistema. V tej zvezi je bila omenjena celo sprememba mandata Evropske centralne banke (ECB), ki naj bi bi pridobila funkcijo »lender of the last resort«.

Evropske in slovenske banke bodo v bodoče morale poskrbeti za večji obseg najbolj kvalitetnega regulatornega kapitala, kar bo izziv za vse obstoječe delničarje bank. Novi strožji kapitalski in likvidnostni standardi, ki bodo za banke obvezni se pripravljajo v okviru nove kapitalske direktive CRD IV. Cilj je povečati odpornost bank in hranilnic na različne šoke iz poslovnega okolja. Zahtevna naloga fiskalne konsolidacije čaka v evrskem območju najbolj zadolžene države in resnim ukrepom na področju krčenja javne porabe se ne bo mogla izogniti niti naša država. Ključni problem, ki je tudi predmet vroče razprave o novi kapitalski direktivi je, kako okrepiti trdnost finančnega oz. bančnega sistema in hkrati spodbuditi večjo gospodarsko rast. Napovedi o gospodarskem okrevanju v posameznih delih sveta za so prihodnje leto zelo zadržane in precej skromne. Za slovensko gospodarstvo bo poleg izvoznega povpraševanja odločilnega pomena, razrešitev problema podkapitaliziranosti in prezadolženosti podjetij.
Osnovni problem vseh bank je, kako povečati obseg najbolj kvalitetnega kapitala in hkrati okrepiti kreditno aktivnost, tako da bo lahko sledila gospodarski rasti. Iz študije International Institute of Finance (IIF) izhaja, da razpolagajo ameriške banke z precej večjim deležem najbolj kvalitetnega kapitala kot evropske banke, da je bila dokapitalizacija bank v ZDA hitreje opravljena kot v Evropi in da se je slednje odrazilo v počasnejši gospodarski rasti evropskih držav.

V Evropi se je bančna oz. finančna kriza prenesla v realni sektor in je v zadnjem letu zajela tudi suverene dolžnike. Kriza je torej sistemskega značaja in njeno razreševanje bo trajalo dlje časa, ne glede na to, da mednarodni finančni trgi od držav pričakujejo hitre rešitve. Evropske rešitve gredo v smeri tesnejše fiskalne unije, ki bo tudi institucionalno podprta in v smeri močnejše oz. dopolnjene vloge ECB.
Počasno okrevanje gospodarstva je realnost, s katero se moramo vsi skupaj resno soočiti. Finančno-gospodarska kriza bo trajala dlje časa, zato bo potrebno čimprejšnje in usklajeno ukrepanje tako bank, podjetij, vlade in tudi Banke Slovenije.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 11. november 2011

Nazaj