Sporočila v 2011

Sporočilo za javnost s posveta o preprečevanju pranja denarja

Banke uspešno izvajajo aktivnosti, ki izhajajo iz zakona preprečevanju pranja denarja

Petek, 25 november 2011: Danes se je na Ptuju pod okriljem odbora za preprečevanje pranja denarja pri Združenju bank Slovenije zaključil dvodnevni posvet o odkrivanju in preprečevanju pranja denarja.

V uvodnem nagovoru je Klemens Nowotny, predsednik uprave Raiffeisen Banke na kratko predstavil zgodovino in predvsem organiziranost banke ter izpostavil pomen vzpostavitve in delovanja sistema na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter skladnosti poslovanja. Vse to namreč utrjuje trajen odnos zaupanja strank, krepi ugled banke in povečuje funkcionalno sposobnost finančnega trga kot celote in vključuje tudi odprt odnos medsebojnega zaupanja z nadzornimi organi v Sloveniji in tujini. Prav tako je poudaril, da sistem preprečevanja pranja denarja deluje samo ob aktivnem sodelovanju vseh zaposlenih in z vzpostavljanjem dobrih odnosov med upravo in pooblaščenci za preprečevanje pranja denarja v banki.
Prvi dan posveta so predstavniki regulatorja Urada za preprečevanje pranja denarja, nadzornika Banke Slovenije in policije predstavili aktivnosti in aktualnosti, s katerimi se dosegajo rezultati za preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj s tega področja. Predstavljeni so bili podatki, ki kažejo, da se je učinkovitost sistema v zadnji dveh letih povečala tako v številu obravnavanih zadev kot vseh začetih postopkov za pranje denarja. Tudi ocene strokovnjakov ocenjevalne skupine »Moneyval« kažejo, da je da je pri nas v veliki meri usklajen pravni sistem, vendar pa žal zaradi nizkega števila obsodb za kazniva dejanja pranja denarja, morda tudi zaradi previsoko postavljenih dokaznih standardov, sistem še ne daje pričakovanih rezultatov.

Nove metode in trendi kažejo na naraščanje števila zadev in preiskav, da se zlorabe dodajajo organizirano in globalno (kar je mogoče povezati tudi s finančno krizo in nizko stopnjo tveganja), v nakazilih majhnih zneskov. Trend med tipologijami se kaže v uporabi »virtualnih« nosilcev premoženja.

Tudi policija je izvedla vrsto aktivnosti za prilagoditev policijskega preiskovanja aktualnim trendom na področju kaznivih dejanj pranja denarja, saj se finančna kriminaliteta izvršuje prek zapletenih poslovnih dogodkov in v večini primerov z mednarodnimi razsežnostmi, podprtimi z razvojem visokih tehnologij in uporabo medmrežja.

Nadzornik Banka Slovenije je poudari pomen izvajanja nadzora na področju preprečevanja pranja denarja in vseh zahtev oziroma dolžnosti, ki jih imajo banke in seveda sam sistem, ki pa ga sestavljajo tudi zaposleni.

Prav ti, ki izvajajo različne procese v banki in še predvsem osebe, ki so pooblaščenci za preprečevanje pranja denarja, morajo imeti tudi ustrezna znanja. Zato je bil drugi dan posveta namenjen obravnavi in predstavitvi nekaterih produktov, med njimi plačilnega prometa, ki se v zadnjem obdobju intenzivno spreminja (SEPA), factoringa, odkupa terjatev in asignacije. Predstavljena je bila tudi analiza računovodskih izkazov, in kako se odražajo nakupne in prodajne opcije ter terminske pogodbe, garancije, poroštva, dana posojila za managerske prevzeme, vrednotenje finančnih naložb ter razkrivanje povezanih strank in poslov z njimi.

Ker je v zadnjem obdobju prišlo tudi do novosti, ki se nanašajo na nova pooblastila, je le te pojasnil predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije.

Za zaključek pa bi lahko služila misel, da bi bilo zelo dobro če bi se vsi napori, aktivnosti in seveda s tem povezani stroški, čim preje tudi odrazili v zaključenih sodnih postopkih.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 25. november 2011

 

Nazaj