Sporočila v 2012

Sporočilo za javnost 

Posvet slovenskih bančnih zakladnikov

Petek, 13. april 2012: Na letošnjem posvetu zakladnikov so predstavniki bank namenili največ pozornosti delovanju evropskih reševalnih mehanizmov, spreminjanju likvidnostne regulative na domači in evropski ravni ter tekočemu poslovanju bank v sedanjih kriznih razmerah. Poudarjeno je bilo, da se nekatera bančna tveganja povečujejo, saj se vrednost posameznih sestavin bančnega premoženja zmanjšuje, kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema pa je slabša od povprečja evrskega območja.

Na posvetu je bilo ocenjeno, da naše in tuje banke v EU poslujejo v težkih poslovnih razmerah, saj se soočajo z gospodarsko recesijo in zniževanjem bonitetnih ocen posameznih držav in poslovnih bank. Ker medbančni denarni trg ne deluje, pomenijo likvidnostni krediti Evropske centralne banke za poslovne banke pomemben vir likvidnosti in finančne stabilnosti. Evropska bančna agencija od bank pričakuje, da se bodo do konca junija letos dokapitalizirale, kar velja tudi za NLB in druge domače banke. Pričakuje se, da se bodo v posameznih državah članicah Evropske unije določeni deli premoženja bank predvidoma prenesli na specializirane zunanje institucije in da bo morda prišlo tudi do odpisov dela terjatev. Tudi naše države, ki je del širšega evropskega okolja in evro območja, v prihodnje ne bo obšel trend konsolidacije bančnega sistema, pri čemer bodo končno besedo imeli večinski lastniki bank.

Značilno za gospodarska gibanja pri nas je, da naraščanje cen surovin in nafte negativno vpliva na realni sektor. Najslabše razmere so v gradbeništvu, nekoliko boljše pa v trgovini in industriji. Pozitivno je, da se naš izvoz približuje nivoju pred krizo, vendar se izvoz naših zunanjetrgovinskih tekmecev povečuje hitreje od našega. Naše panoge ne dosegajo povprečne produktivnosti na ravni EU, slovenska farmacija na primer, kot ena naših paradnih panog, dosega le 80 % povprečne evropske produktivnosti.

Strukturni javno-finančni primanjkljaj se ohranja v naši državi že deset let, kar opozarja na dolgoročno premalo vzdržno strukturo javnih financ. Fiskalna konsolidacija in varčevalni ukrepi vlade so zato usmerjeni v bolj zdravo gospodarsko rast v naslednjih letih. Primanjkljaj sektorja države bomo morali znižati pod 3 % BDP in bistveno upočasniti naraščanja javnega dolga, sicer nam grozijo sankcije Evropske komisije. S sprejemom zlatega fiskalnega pravila bi tudi mednarodnemu okolju posredovali sporočilo, da smo se resno lotili celovitega urejanja razmer.

Značilno za naše banke je, da so likvidne, a imajo premalo kapitala. Vendar zmanjševanje obsega poslovanja bank ni pravi način za njihovo večjo kapitalsko ustreznost. Zato bo potrebno bančni sistem usposobiti za to, da bo lahko v večji meri opravljal svojo posredniško vlogo kreditiranja gospodarstva.

V zaključku posveta je bila izpostavljena ocena, da naše banke potrebujejo tudi druge finančne vire, ne le posojila Evropske centralne banke. Problem pa je, da se najbolj kvaliteten kreditni potencial usmerja k tujim bankam in ta trend bo težko obrniti v drugo smer. Kljub temu so razmere pri nas in širše v evropskem bančnem okolju obvladljive, vendar je stopnja negotovosti na mednarodnih finančnih trgih še vedno zelo visoka. Zato nekatere naše banke razmišljajo o izdaji kritih obveznic, ki bodo izboljšale njihovo sekundarno likvidnost.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 13. april 2012

 

Nazaj