Sporočila v 2012

Sporočilo za javnost

Ugled in zaupanje v bančni sistem bo mogoče povrniti z učinkovito konsolidacijo in odpravo slabosti v dosedanjem poslovanju bank


V petek, 15. junija 2012, se je v Portorožu zaključila dvodnevna Bančna konferenca, ki predstavlja osrednje srečanje slovenskih bančnikov in v okviru katere je letos potekalo tudi letno srečanje predstavnikov leasing družb. Dogodek je odprl novi direktor Združenja bank Slovenije, dr. France Arhar, ki je prevzel vodenje bančnega cehovskega združenja po devetih letih uspešnega predsedovanja upravi UniCredit banke Slovenija. Poudaril je, da banke pozdravljajo prizadevanja vlade za stabilizacijo javnih financ, ki bo omogočila bolj stabilno in predvidljivo okolje tudi za poslovanje bank ter hkrati opozoril na povezavo med potrebno kreditno rastjo in splošnim gospodarskim okrevanjem, kot tudi dogajanjem na kapitalskem in nepremičninskem trgu.

Minister za finance dr. Janez Šušteršič je v svojem uvodnem govoru poudaril, da si vlada prizadeva za rešitve, ki bodo omogočile dokapitalizacijo bank brez uporabe javnih sredstev, v smislu povečanja javno finančnega primanjkljaja. Zato je ena od bistvenih novosti, ki jih je vlada predvidela v novem Zakon o bančništvu, tudi možnost izdaje konvertibilnih obveznic, ki jih lahko banka kasneje pod določenimi pogoji konvertira v temeljni kapital prvega reda. V zvezi s spremembami, ki se pripravljajo na ravni Evropske skupnosti, je izpostavil novo ureditev sistema jamstev za bančne vloge ter direktivo oziroma uredbo o kapitalski ustreznosti bank. Bistvena in zelo daljnosežna novost pa je po ministrovem mnenju predlagani okvir ukrepov za sanacijo in reševanje bank, ki predvideva oblikovanje nacionalnih reševalnih skladov in poverja bančnim nadzornikom dodatne in večje pristojnosti. Vedno pogosteje se omenja tudi koncept »bančne unije«, ki naj bi obsegala tiste banke, ki so vključene v EBA (European Banking Authority) stress teste in naj bi vzpostavila enoten sistem za zagotavljanje primernega kapitala.

Glede morebitne uvedbe davka na finančne transakcije v Sloveniji je povedal, da je predlog zakonodaje že v pripravi in predvideva zelo široko davčno osnovo ter relativno nizko davčno stopnjo v višini 0,01 odstotkov posamezne transakcije. Iz obdavčitve naj bi bile izvzete transakcije primarnega trga in z valutami, krediti gospodinjstvom, zavarovalne pogodbe ter transakcije z Evropsko centralno banko. Minister je ocenil, da bi ob morebitni uvedbi davka na finančne transakcije lahko odpravili veljavni davek na bilančno vsoto, v nasprotnem pa je težko napovedati končni časovni okvir veljavnosti tega davka. S strani ministra je bila dana tudi jasna podpora bankam in njihovemu združenju pri nadaljnjem delovanju na način, da se povrne ugled bančnemu sektorju, prizna napake iz preteklosti in v prihodnost napoti z drugačno usmeritvijo in tudi prakso.

Bančniki in predstavniki leasing družb so po skupnem zasedanju naslednji dan nadaljevali delo v specializiranih sekcijah. Leasing družbe so se seznanile s stanjem in izzivi dejavnosti, z evropsko raziskavo glede leasing financiranja malih in srednjih podjetij, največji del pa so, za razliko od preteklih let, ko so bila vodilna tema motorna vozila, namenile področju nepremičninskega leasing financiranja.

Bančniki, ki so se jim pridružili tudi najodgovornejši predstavniki Banke Slovenije, so se v okviru Bančne konference posvetili tudi številnim specializiranim strokovnim temam s področja plačilnega prometa in učinkovitejšega bančništva na drobno, obravnavali so informacijski vidik finančnih institucij in se seznanili s pastmi, ki jih vsebuje priprava verodostojnih finančnih izkazov v bankah. Na podlagi izčrpne predstavitve centralne banke so bili pojasnjeni pomembni vplivi priporočil Basla III in CRD IV (Capital Requirements Directive IV) na prihodnje kapitalske zahteve bank.

Letošnja Bančna konferenca se je zaključila z zanimivo okroglo mizo na zelo aktualno temo reševanja problematičnih naložb bank. Okroglo mizo je vodil predsednik uprave največje banke. V intenzivni razpravi so predstavniki vodstev centralne banke, največjih bank ter Združenja bank Slovenije zelo odkrito in aktivno razpravljali ter iskali možne skupne rešitve, ki bi lahko pripeljale do učinkovitejšega, bolj odločnega in dokončnega reševanja naraščajočega deleža slabih terjatev v slovenskih bankah.
 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 19. junij 2012
 

Nazaj