Sporočila v 2012

Stališča Združenja bank Slovenije

 

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu - ZBan-1J

Združenje bank Slovenije pozitivno ocenjuje nove rešitve, ki jih uvaja sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu (ZBan-1 J), s katerim se uvaja poseben pravni režim za reševanje težav v bančnem sistemu ter dodaten instrumentarij, ki bo pristojnemu nadzorniku omogočal pravočasno in usmerjeno ukrepanje na osnovi razpolaganja z ustreznimi novimi pooblastili. Banka Slovenije bo lahko v okviru ureditve dopolnjene zakonodaje in na podlagi identificiranih trendov v bančnem sistemu ali posamezni banki, pravočasno posegla v smer odprave negativnih učinkov ter po potrebi sprejela odločitev tudi o morebitnih izrednih ukrepih nadzora. Ocenjujemo, da je razpoložljive izredne ukrepe nadzora potrebno razumeti kot ustrezno orodje zlasti v kontekstu zagotavljanja stabilnosti celotnega bančnega in finančnega sistema ter nadaljnje krepitve zaupanja tako varčevalcev kot investitorjev.

 

2. Predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP-E

Združenje bank Slovenije je mnenja, da je hitra sprememba sedanje insolvenčne zakonodaje nujna in potrebna, saj se je sedanji zakon v praksi pokazal kot premalo učinkovit in v škodo upnikov. Kot osnovni problem se v sedanjih insolvenčnih postopkih kažejo zlorabe institutov ter nelogični in nerazumno dolgi postopki, ki v končni fazi izčrpajo premoženje družbe. Ravno tako onemogočajo rekonstrukcije poslovanja družb. Zato je potrebno že v sedanjih spremembah zakona vpeljati spremembe, ki le to rešujejo, pri čemer se lahko zgledujemo po rešitvah vpeljanih v tujih zakonodajah, na primer v nemški in italijanski zakonodaji. Te s stroko usklajene spremembe zakona je potrebno sprejeti hitro, sicer se lahko zgodi, da bo za veliko potencialnih družb, ki bi bile sposobne preživeti, rešitev prepozna. Tako bi na primer sodišče moralo imeti v času od podaje predloga do odločanja o insolvenčnem postopku na razpolago možnost «začasnih ukrepov« npr. začasni upravitelj, začasni upniški odbor.

V slovensko stečajno zakonodajo je vneseno tudi poglavje o finančnem poslovanju družb, ki po mnenju ZBS pri izvajanju povzroča osnovni zaplet pri doseganju pravic upnikov, še posebej pa pri finančni sanaciji podjetij in sodelovanju tretjih. Po mnenju Združenja bi morala biti zaveza za ukrepanje, uprav in nadzornih svetov družb v finančnih težavah, postavljena že pred »pretečo insolventnostjo«, kot je definirana v nemški zakonodaji. Namreč, po sedanji zakonodaji je dolžnost poslovodstva in nadzornih svetov podjetij za ukrepanje v predinsolvenčnem postopku postavljena šele takrat, ko družba že postane insolventna. Takrat pa bi moral biti in je lahko tudi že sprožen insolventni postopek. Tako tisti, ki v obdobju ugotovljene nesolventnosti še naprej sodelujejo s takim dolžnikom, tvegajo, da bi se jim v primeru neuspeha predinsolvenčnega postopka, nato v posledicah uvedenega insolvenčnega postopka očitalo, da so ob vedenju, da je dolžnik brez uspešno izpeljanega predinsolvenčnega postopka nezmožen odplačevati obveznosti, svoje terjatve še naprej povečevali. In s tem sami niso spoštovali zakonskih načel »upravljanja z riziki« v predstečajni situaciji dolžnika.


V obrazloženi situaciji bi, šele po uvedbi formalnega insolvenčnega postopka in tako pod zaščito sodišča ter ustreznih zakonskih določb, bili ustvarjeni pogoji za zadostno » skrbno upravljanje rizikov« tistih udeležencev, ki so ključni za uspeh postopka prisilne poravneve. Družba ima praviloma sama ob istočasnem nadaljevanju opravljanja dejavnosti v insolvenčnem postopku možnost pripraviti predlog rešitve za uspešno izpeljavo postopka prisilne poravnave.


Na predlagatelja zakona oz. zakonodajalca zato apeliramo, da se sprejmejo rešitve, ki bi vsem upnikom in zainteresiranim (npr. državi za ohranitev delovnih mest in ohranitve davčnega zavezanca) omogočile sprožitev insolvenčnega postopka in že ob podaji predloga za insolvenčni postopek aktivno vlogo pri postavitvi takojšnjega (začasnega) upravitelja ter (začasnega) upniškega odbora, odvzemu/kontroli/zamrznitvi upravljavskih pravic poslovodstvu/organu nadzora družbe in možnosti predloga postavitve le tega po svoji izbiri, odločilen vpliv na pripravo predloga prisilne poravnave in ustrezno neizpodbojno varnost za nujno vložena materialna in finančna sredstva tistim, ki le-ta vlagajo v ohranitev dejavnosti insolvenčnega dolžnika v času, ko se izvaja insolvenčni postopek.

 

3. Zakon o davku na finančne storitve - ZDFS

Združenje bank Slovenije iz vrste argumentiranih razlogov odločno nasprotuje aktualni ekspanzivni davčni politiki, ki se izvaja na področju bančnega sistema in bo imela dolgoročno škodljiv vpliv na konkurenčnost domačega finančnega sektorja.

S sprejetim zakonom se z novim davkom po davčni stopnji 6,5 % obdavčuje provizije, ki jih banke prejmejo kot plačilo za opravljeno finančno storitev. Predmet obdavčitve so naslednje storitve: dajanje kreditov, izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev, transakcije v zvezi z depoziti in transakcijskimi računi, nakazili, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti…

Po naši oceni bo davek na finančne storitve obremenil bančne bilance za dobrih 41 milijonov EUR, kar je več, kot je predlagatelj davka ocenil v svojih napovedih. Upoštevaje dejstvo, da je – za razliko od drugih davkov, ki upoštevajo davčno načelo nevtralnosti - plačilo tega davka zasnovano na načelu »kaskadnosti« ali poenostavljeno rečeno – plačevanja »davka na davek«, ne bo presenetljivo, če bo dejansko davčno breme zavezancev ob izvajanju tega zakona v praksi večje od navedenih ocen.

Združenje bank Slovenije je v zakonodajnem postopku predlagalo spremembo člena predloga zakona, s katero bi bila škodljiva kaskadnost odpravljena in s tem tudi zmanjšana finančna obremenitev predvsem končnega uporabnika finančnih storitev, saj bo na oblikovanje cene posamezne finančne storitve vplival tudi predhodni večkratni strošek tega davka – vendar naš predlog v Državnem zboru, žal, ni doživel podpore.


Združenje bank Slovenije

Ljubljana, 18. december 2012
 

Nazaj