Sporočila v 2014

Sporočilo za javnost z Bančne konference, Brdo pri Kranju

Brdo pri Kranju, 13. junija 2014: Na dvodnevni bančni konferenci so bančniki, predstavniki Banke Slovenije, Družbe za upravljanje terjatev bank in ugledni tuji finančniki danes sklenili razpravo o aktualnih dogajanjih v domačem in evropskem bančnem okolju. Menili so, da je oblikovanje evropske bančne unije tudi v interesu slovenskih bank, saj bo kvaliteten in celovit nadzor sistemsko pomembnih bank pod okriljem ECB prispeval k večji finančni stabilnosti. Problem naših bank je, da transmisijski mehanizem monetarne politike ECB v slovenskem bančnem okolju ne deluje, pa tudi načini reševanja bank v evropskih državah so precej različni. Medtem ko v razvitih državah še vedno rešujejo banke z izdatno pomočjo države, so v perifernih državah uporabili princip t.i. bail-in reševanja bank, če je bila država deležna finančne podpore EU. Tudi v primeru Slovenije je bilo tako, čeprav finančne pomoči ni bila deležna, kar je bilo najbolj boleče za lastnike podrejenih in hibridnih obveznic. Tako različen pristop do reševanja bank odpira vprašanje, kako se bodo do konca leta reševali podobni primeri v velikih evropskih bankah. Slednje namreč čaka pregled kakovosti bančne aktive in evropski stres testi, s katerimi se bo ugotavljalo morebitno pomanjkanje regulatornega bančnega kapitala.

Kot so pokazale analize in raziskave, so slovenska podjetja precej prezadolžena, poleg tega pa razpolagajo s premajhnim deležem lastniškega kapitala v premoženjski bilanci. Pri tem je veliko podjetij bolj ali manj nesolventnih, zato so se nekatera znašla v stečajnem postopku, z nekaterimi pa se banke poskušajo dogovoriti o prostovoljnih oblikah prestrukturiranja. Kot potrjuje praksa naših največjih bank, je največji problem prostovoljnega prestrukturiranja v kroničnih dolžnikih, ki razmišljajo le o finančnem, ne pa predvsem o poslovnem prestrukturiranju podjetja. Toda vse bolj očitno postaja, da naše banke ne bodo mogle v nedogled kreditirati premalo perspektivnih podjetij, ki so poslovno neučinkovita in včasih ustvarjajo celo negativni denarni tok.

Zmotna so pričakovanja, da bo bančno kreditiranje omogočilo dolgoročno preživetje nekonkurenčnim podjetjem. Menedžerji in lastniki teh podjetij bodo najprej morali povečati profitabilnost podjetij in realno vrednost podjetniškega premoženja, šele nato jih bodo lahko banke bolj izdatno kreditirale. Ob tem je potrebno posebej poudariti, da konverzija dolgov do bank v lastniški kapital ni prava rešitev za podjetja. Njihova kapitalska ustreznost se namreč na ta način izboljšuje le na papirju, njihov likvidnostni položaj pa se s tem ne izboljšuje. Banke so sicer doslej naredile res veliko, da bi podjetjem finančno pomagale, toda lastniškega vstopanje bank v podjetja je bilo že doslej preveč.
 

V tehtni razpravi je bilo ugotovljeno, da je bilo sodelovanje med bankami in Družbo za upravljanje terjatev bank doslej intenzivno in večkrat pozitivno, omenjena družba pa je šele na začetku poti in bo imela še zelo veliko dela. Sicer se pri prestrukturiranju podjetij v praksi zatika tudi zaradi počasne sodne prakse, premajhnega znanja in angažiranosti vodstva ter lastnikov podjetij, pa tudi zaradi prepočasne privatizacije in šibkosti države.

Nekateri uspešni primeri reševanja podjetij dokazujejo, da je na osnovi dobrega poslovnega načrta in konstruktivnega sodelovanja menedžerjev v podjetjih možno najti zdrav kompromis. Naloga bank samih pri tem pa je, da se hitreje dogovorijo za skupno delovanje in podprejo najbolj produktivna podjetja. Zato je bančno združenje sprejelo dopolnjena načela finančnega prestrukturiranja dolgov gospodarstva, vključno z nekaterimi izvedbenimi dokumenti prostovoljnega prestrukturiranja.

Bančniki so se na konferenci odločili, da bodo dialog o nadaljnjih korakih pri prestrukturiranju podjetij še bolj intenzivirali. Kot so poudarili, je lahko finančno prestrukturiranje podjetij le pomoč bank tistim podjetjem, ki imajo jasen načrt vsebinskega, to je poslovnega in lastniškega prestrukturiranju. Tisti menedžerji in lastniki podjetij, ki se tega zahtevnega procesa ne bodo znali ali hoteli lotiti, bodo na ta način najbolj vplivali na poslovno usodo podjetij, za katero so najbolj odgovorni.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 13. junij 2014

Nazaj