Sporočila v 2016

Sporočilo za javnost

Bančna konferenca v Ljubljani

 

Ljubljana, 9. junij 2016: Danes je v Ljubljani potekala tradicionalna bančna konferenca, na kateri so bančniki, predstavniki regulatorja bančne dejavnosti in drugi finančniki razpravljali o aktualnih razmerah v makroekonomskem in bančnem okolju.

Danes je v Hotelu Mons v Ljubljani potekala tradicionalna enodnevna bančna konferenca, na kateri so bančniki, predstavniki regulatorja bančne dejavnosti in številni drugi tuji in domači finančniki razpravljali o aktualnih razmerah v domačem in evropskem makroekonomskem, finančnem in bančnem okolju. Slednjega trenutno zaznamujejo opazna sistemska tveganja, težko predvidljivi vplivi nekonvencionalne denarne politike in tehnološkega napredka, negotova prihodnja gospodarska rast, vse kompleksnejša regulatorna pravila in spremembe nagnjenosti k prevzemanju tveganj ter poslovnih modelov bank.

Kot je v svoji predstavitvi izpostavila dr. Elke König, predsednica Enotnega odbora za reševanje bank, je velika finančna kriza na površje naplavila številne slabosti bančnega sektorja in njegovega nadzora, zato v zadnjih letih doživljamo močan val regulatornih sprememb. Te so prvenstveno usmerjene v zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema in zmanjšanje bremena davkoplačevalcev v primeru prihodnjih bančnih kriz. Aktivnosti odbora so zato uperjene v zagotovitev polne operativne pripravljenosti sklada za reševanje, vnaprejšnjo pripravo načrtov reševanja pomembnih institucij in s tem kontrolirano ter učinkovito izvajanje reševanja v primeru težav.

Dr. Mejra Festić, viceguvernerka in namestnica guvernerja Banke Slovenije, je ob predstavitvi ureditve reševanja bank in jamstva za vloge poudarila smiselnost in potrebnost vzpostavitve enotnih sistemov reševanja v Evropi, na segmentu uvajanja enotne jamstvene sheme za vloge pa velja tempo zaradi različnih nadzorniških standardov in zakonskih pravil upočasniti. Izpostavila je pomen čimboljše pripravljenosti na morebitne bodoče krize in s tem potrebe po pripravi okrevalnih okrepov ter morebitno aktivacijo ukrepov reševanja po vnaprej izdelanih načrtih reševanja in zagotovljenem zakonodajnem sistemskem okviru. Reševanje s sredstvi upnikov je po novem predpogoj, da lahko institucije pridobijo dostop do sredstev enotnega sklada za reševanje, ki pa se bo angažirali le v skrajni sili.

Na strani gospodarske rasti v Sloveniji od leta 2014 kontinuirano beležimo pozitivne trende, vendar se kot glavni omejevalni dejavnik pojavlja krčenje investicijske aktivnosti in zmanjševanje potenciala za prihodnjo rast. Kot ključna dejavnika vzdrževanja prihodnjih konjunkturnih gibanj sta prepoznana dvig produktivnosti, ki mora biti ob kratkoročnih ukrepih za dvig investicij podprt tudi z izboljšanjem dolgoročnih dejavnikov, kot so inovacije, človeški kapital in spodbudno poslovno okolje, ter nadaljevanje konsolidacije javnih financ na vsebinski način s prestrukturiranjem izdatkov in prilagoditvami sistemov socialne zaščite. Ob vztrajnem krčenju obsega posojil, ki je prisotno kljub ugodnejšim kazalnikom kapitalske ustreznosti in likvidnosti ter opaznemu zmanjševanju kreditnega tveganja, ključna tveganja za slovenske banke po oceni oddelka Finančna stabilnost in makroekonomska politika Banke Slovenije predstavljajo oslabljena zmožnost generiranja dohodka, poslabševanje stabilnosti strukture financiranja in naraščajoče obrestno tveganje.

V luči aktualnih tržnih razmer in trendov v evropskem bančnem sektorju, percepciji vlagateljev, napovedanih sprememb in aktualnih tveganj izzivi privatizacije slovenskih bank seveda postajajo vse večji. Kot je omenil g. Marko Jazbec, predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga, SDH kot upravljalec naložb zasleduje cilj, da država postaja vse bolj profesionalen lastnik, ki bo spoštoval dogovore in dane zaveze, ter s predlogi ustreznih sprememb na področju korporativnega upravljanja zagotovil večjo privlačnost bank, ki jih je na podlagi danih zavez Evropski komisiji Republika Slovenija dolžna prodati, za mednarodne vlagatelje, s tem pa tudi uspešno privatizacijo.

Razprava ob okrogli mizi, v kateri so sodelovali vodilni bančniki slovenskih institucij v državni in tuji lasti, je osvetlila izzive iskanja in definiranja optimalnih in dolgoročno vzdržnih poslovnih modelov bank ter zagotavljanja ustrezne ravni dobičkonosnosti, zlasti v trenutnih pogojih poslovanja, ki jih Evropska centralna banka z izrazito nekonvencionalno denarno politiko določa na eni, negotovost glede prihodnjih obetov svetovnega in evropskega gospodarstva ter druga institiucionalna tveganja pa zaokroža na drugi strani. Menili so, da je potrebno zagotoviti čimbolj proaktivno delovanje, ustrezno korporativno upravljanje, procesno in stroškovno učinkovitost, investicije v komercialne namene z namenom povečanja zadovoljstva strank in pohitritve odločanja, boljše obdelovanje podatkov ter selektivno in preudarno povečevati pomen storitev, ki prinašajo neobrestne prihodke. V tehtni razpravi je bila izpostavljena nevarnost procikličnega delovanja bančnega sektorja in zmanjševanja prihodkov, ki jo še dodatno vzpodbuja tekmovalnost zaradi omejenih naložbenih priložnosti, poudarjene pa so bile tudi pasti digitalizacije in potreba po obvladovanju stroškov sicer predimenzionirane bančne infrastrukture.

Bančniki so se seznanili s poslovnimi priložnostmi v okviru inovativnih modelov financiranja, med katere npr. sodi energetsko pogodbeništvo. Na podlagi analize, ki jo je predstavil g. Giancarlo Miranda, predsednik Nadzornega sveta ZBS, obstajajo priložnosti za ustvarjanje prihodkov in približevanje referenčnim ravnem razvitejših držav EU tudi na segmentu plačilnih storitev. Ob tem je poudaril potrebo po sodelovanju bank pri razvoju skupnih tehnoloških platform, kar naj bi prispevalo k doseganju ustrezne stroškovne konkurenčnosti.

Kot je sklepno omenil dr. France Arhar, direktor Združenja bank Slovenije, je pretirano zanašanje na predpisovanje poslovnih modelov lahko problematično. Kot temeljne pogoje za zagotavljanje ponudbe korektnih bančnih storitev in posledično uspešno poslovanje bank na dolgi rok je namreč izpostavil dialog bankirja s strankami in vzpostavitev medsebojnega spoštovanja ter zaupanja.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 9. junij 2016

Nazaj