Sporočila in odgovori medijem - 2018

Sporočilo za javnost

Pri obravnavi kreditov v švicarskih frankih je treba presojati vsak primer posebej in upoštevati zakonodajo v času sklenitve pogodbe, sodb iz drugih držav in sodb sodišča eu pa ni moč neposredno prenašati v naš pravni red
 

Ljubljana, 29. marec 2018 – STA je danes v sodelovanju z Združenjem bank Slovenije organizirala okroglo mizo z naslovom ”Pravni izzivi reševanja problematike kreditov v švicarskih frankih”. V strokovni razpravi so sodelovali prof. dr. Aljoša Valentinčič, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, prof. dr. Miha Juhart, dekan Pravne fakultete v Ljubljani, dr. Zoran Bohaček, nekdanji predsednik Združenja bank Hrvaške, Matjaž Sušnik, predstavnik Združenja Frank, in Miha Lah, odvetnik. V razpravi so se izpostavile številne dileme problematike kreditov v švicarskih frankih. Stališče prisotnih strokovnjakov je bilo, da je potrebno upoštevati konkretne okoliščine vsakega individualnega primera, da je pri tem potrebno upoštevati veljavno zakonodajo v času sklenitve pogodbe in da sodbe Sodišča EU ali sodbe iz drugih držav niso neposredno uporabljive v slovenskih primerih.

V razpravi so se najprej izpostavili ekonomski vidiki problematike kreditov v švicarskih frankih. Prof. dr. Aljoša Valentinčič je v razpravi izpostavil da ”ekonomske študije dokazujejo, da gibanja deviznih tečajev ni mogoče napovedati. Prav tako ni nihče predvidel nastopa finančne krize.” Valentinčič je poudaril, da banke ob upoštevanju regulatornih zahtev nimajo dobičkov iz naslova tečajnih razlik in opozoril na upoštevanje dveh tveganj - tveganja sprememb menjalnega tečaja in tveganja sprememb obrestne mere: ”Druga plat medalje pokaže, da so vsi krediojemalci, tako s krediti v evrih kot v švicarskih frankih, iz te krize nekaj pridobili, saj so obrestne mere padle.”

Na okrogli mizi se je razpravljalo tudi o pravnih vprašanjih ter aktualni slovenski in evropski sodni praksi. Dosedanje odločbe sodišč v Sloveniji v zvezi s primeri kreditojemalcev v švicarskih frankih vsebujejo različne odločitve in različne obrazložitve, pa tudi različno interpretacijo sodne prakse Sodišča EU. Raznolike odločitve sodišč potrjujejo raznolikost primerov in s tem potrebo po posamični obravnavi vsakega individualnega primera posebej.

Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali je odločitev Sodišča Evropske unije v zadevi C-186/16 (Andriciuc) relevantna oziroma uporabljiva za primere v Sloveniji. Prof. dr. Miha Juhart je izrazil prepričanje, ”da bo sodna praksa ostala neenotna in da ne bomo dobili enozvočnega odgovora na vprašanje kreditov v švicarskih frankih, ker je odločitev sodišča v vsakem konkretnem primeru odvisna od okoliščin primera. Na to lepo nakazuje sodba Sodišča EU v romunski zadevi: napotuje namreč na odločanje nacionalnih sodišč in upoštevanje konkretnih okoliščin.” Z mnenjem prof. dr. Juharta se strinja tudi odvetnik Miha Lah, ki je potrdil stališče, da je potrebno vsak posamezni primer obravnavati posamično. Prof. dr. Juhart tudi meni, da je bistvo sodbe Sodišča EU v romunski zadevi zelo splošno.

Na vprašanje, kako je mogoče, da dve sodbi višjega sodišča v Sloveniji kažeta nasprotne ugotovitve (ena v korist banke, druga v korist kreditojemalca), prof. dr. Juhart odgovarja: ”Sodnik je v obeh primerih naredil oceno, kako je bila izpolnjena pojasnilna dolžnost ob sklepanju kredita. Spoštujem odločitve sodišč. To presojo je treba opraviti v vsakem konkrektnem primeru. Glede na to je težko sprejeti splošen, skupinski sklep o ustreznosti izvajanja pojasnilne dolžnosti.” Ob tem pojasni, da je splošno načelo obligacijskega prava, da mora vsaka stranka pri sklepanju pogodbe ravnati s skrbnostjo, ki se od nje zahteva v pravnem prometu. V odnosu med banko in potrošnikom pričakujemo, da banka ravna kot dober strokovnjak, potrošnik pa kot dober gospodar. Oba morata ravnati z osnovnim pričakovanim standardom skrbnosti. Prof. dr. Juhart še izpostavlja: ”Presojo je treba narediti na čas sklenitve pogodbe in upoštevati tedanje okoliščine. Pojasnilno dolžnost, kot je definirana danes, ne smemo jemati kot standard, ki bi ga morali doseči v 2005 ali v2007”.

Pravno mnenje glede decembrske sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, pripravljeno po naročilu ZBS, vključuje stališče, da ni bilo kršitve pojasnilne dolžnosti in da strogo stališče sodišča glede dolžnosti informiranja potrošnika bistveno odstopa od siceršnjih informacijskih (pojasnilnih) dolžnosti v slovenskem pravu in tudi od zahtev potrošniške zakonodaje. Poudariti velja, da je bil kreditojemalec izrecno seznanjen z valutnim in obrestnim tveganjem s strani banke in notarja, kar je potrdil s podpisom. Če bi dosledno in logično sledili strogemu stališču sodišča, bi to pomenilo, da so nične tudi vse kreditne pogodbe s spremenljivo obrestno mero, tudi pogodbe o kreditih v evrih. Pravno mnenje tudi navaja, da ničnost ni ustrezna posledica kršitve pojasnilne dolžnosti. Stališče sodišča o ničnosti ni usklajeno s sistemom sankcij, ki jih slovensko pravo predvideva za primer t.i. napak volje (kot na primer zmote, namerne prevare). V teh primerih zakon predvideva blažjo sankcijo, izpodbojnost pogodbe, ki je tudi časovno omejena.

Ker je bila z eno izmed odločb slovenskih sodišč kreditna pogodba razglašena za nično zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti, se je na okrogli mizi obravnaval tudi vidik kriterijev pojasnilne dolžnosti ter vprašanje, ali je ničnost kreditne pogodbe ustrezna sankcija za kršitev pojasnilne dolžnosti. Po mnenju prof. dr. Juharta je ”ničnost sankcija, ki je posledica najhujših kršitev pogodbe. Ničnost po mojem ni edina sankcija, ki pride v poštev. Možna je tudi izpodbojnost, morda samo odškodninski zahtevek.” Prof. dr. Valentinčič je ob razpravi o ničnosti izpostavil na potencialno nevarnost, da v primeru ničnosti kreditnih pogodb v švicarskih frankih utegnejo potrošniki čez čas zahtevati tudi ničnost kreditnih pogodb z variabilno obrestno mero, saj nihče ne more napovedati gibanja EURIBOR-ja.

Primer Republike Hrvaške na področju kreditov v švicarskih frankih je osvetlil dr. Zoran Bohaček, nekdanji predsednik Združenja bank Hrvaške, kjer je bil 2015 sprejet zakon o konverziji kreditov v švicarskih frankih v kredite v evrih. Hrvaška država se sedaj sooča s tožbami s strani bank pred arbitražnim sodiščem v Washingtonu. Dr. Zoran Bohaček je pojasnil, da so bile na Hrvaškem volitve konec leta 2015 pomemben dejavnik, ki je vplival na to, da je bila sprejeta zakonska rešitev problematike kreditov v švicarskih frankih. ”Hrvaško ustavno sodišče je tedaj zakon sicer potrdilo. Posledica za banke je bila 1 mrd evrov izgube. Vendar pa se je izkazalo, da zakon  ni pomagal tistim, ki bi jim moral, najbolj socialno ogroženim. Poleg tega, glede na to, sedaj tečaj franka ponovno pada, so možne tožbe kreditojemalcev proti državi, ker je konvertirala njihove kredite v evrske,” še izpostavlja dr. Bohaček. Prof. dr. Juhart je k temu dodal: »Ne moremo zaključit, da je hrvaški model zakona rešitev tudi za Slovenijo.«

Pravno mnenje o zakonski ureditvi retroaktivne konverzije kreditov v švicarskih frankih, ki ga je naročilo ZBS, dokazuje, da so bili kreditojemalci v švicarskih frankih v Sloveniji v večini primerov ustrezno obveščeni o tveganjih, da predlagani zakon ruši zaupanje v pravo, spodbuja neskrbno in tvegano ravnanje ter neustrezno socializira izgube, poleg tega pa je v nasprotju z ustavo RS in tudi s pravom EU. V nobeni državi članici EU, ki je članica skupine EURO, ni prišlo do sprejema takšnega zakona.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 29. marec 2018

Nazaj