Sporočila in odgovori medijem - 2018

Sporočilo za javnost

Mnenje Evropske centralne banke potrjuje stališča Združenja bank Slovenije glede neustreznosti reševanja problematike kreditov v švicarskih frankih s predlaganim zakonom

 

Ljubljana, 24. april 2018 – Mnenje Evropske centralne banke (ECB) z dne 16. aprila 2018 o konverziji kreditov v švicarskih frankih opozarja na pravne vidike učinka zakona za nazaj, na nedoločenost meril za upravičenost do udeležbe pri konverziji, na negativne učinke na bančni sektor, učinke na finančno stabilnost in širše učinke na slovensko gospodarstvo. Mnenje ECB je odgovor na zahtevo Državnega zbora RS za mnenje o predlogu Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, ki je bil vložen v zakonodajni postopek 29. decembra 2017, in potrjuje dosedanje ugotovitve in stališča Združenja bank Slovenije (ZBS) glede problematike.

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz Pogodbe o delovanju EU in Odločbe Sveta, saj se predlog zakona nanaša na Banko Slovenije in na pravila v zvezi s finančnimi institucijami. ECB v mnenju uvodoma izpostavlja, da je bilo pred svetovno finančno krizo izposojanje gospodinjstev in nefinančnih družb v tujih valutah priljubljeno v številnih državah članicah.

Vezano na pravne učinke za nazaj ECB ugotavlja, da uvajanje ukrepov z učinkom za nazaj ogroža pravno varnost in ni skladno z načelom upravičenih pričakovanj ter lahko tudi posega v pridobljene pravice. Z vidika meril za upravičenost predlog zakona ne določa posebnih meril, po katerih bi bili kreditojemalci upravičeni do udeležbe pri konverziji, kar zbuja pomisleke glede namena predloga zakona.

Z vidika učinkov na bančni sektor ECB opozarja na dvoje:

  • Izvajanje predloga zakona bi imelo negativne finančne posledice za slovenski bančni sektor. Po pričakovanjih ECB bi tak zakon negativno vplival na dobičkonosnost, kapital in prihodnjo sposobnost kreditiranja v celotnem bančnem sektorju.
  • V zvezi z možnostjo, da bi banke izpodbijale konverzijo, če lahko dokažejo, da so bile kreditne pogodbe sklenjene na podlagi poučene in preudarne odločitve kreditojemalcev, ECB opozarja, da se lahko možnost uporabi samo naknadno pred nacionalnim sodiščem, kar bi povzročilo dodatne pravdne stroške in tveganje, da zneskov ne bi bilo mogoče izterjati od kreditojemalcev. Z vidika učinkov na finančno stabilnost ECB izpostavlja:
  • V pregledih finančne stabilnosti je ECB večkrat izpostavila tveganja, povezana s krediti v tujih valutah, zlasti v državah, kjer je delež kreditov v tujih valutah relativno visok, pri čemer ne kaže, da je Slovenija med njimi.
  • Pri uvajanju ukrepov za poravnavo in konverzijo kreditov v tujih valutah je treba vedno upoštevati porazdelitev bremen med vse deležnike, da se prepreči moralno tveganje v prihodnosti. Predlog zakona določa, da se pri preračunavanju LIBOR nadomesti z EURIBOR, v prvotni kreditni pogodbi dogovorjeni pribitek pa se ne spremeni, kar ne odraža nujno dovolj ugodnosti nižje obrestne mere pri kreditih v švicarskih frankih.
  • Glede na to, da je Slovenija vstopila v evro območje šele leta 2007, bi lahko konverzija kreditov iz švicarskih frankov v evre med letoma 2004 in 2007 povzročila neenako obravnavo drugih strank.

Z vidika učinkov na slovensko gospodarstvo bi, po mnenju ECB, konverzija kreditov z učinkom za nazaj lahko imela negativne učinke in bi povzročila poslabšanje razpoloženja tujih vlagateljev zaradi zmanjšanja pravne varnosti ter povečanje deželnega tveganja.

Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica ZBS, ugotavlja, da mnenje ECB potrjuje dosedanje ugotovitve in stališča ZBS v zvezi s problematiko kreditov v švicarskih frankih: »Verjamemo, da je mnenje ECB okrepilo argumente, zakaj predlagani zakon ni ustrezna rešitev za kreditojemalce kreditov v švicarskih frankih. V ZBS zato še naprej vabimo kreditojemalce, da se v primeru težav obrnejo neposredno na banke. Banke so pripravljene vsak primer obravnavati posamično in v sodelovanju z vsakim kreditojemalcem posebej, upoštevajoč vse okoliščine primera, poiskati najprimernejšo rešitev, s posebnim poudarkom na socialno ogroženih. Ob tem velja še izpostaviti, da se gibanje tečaja švicarskega franka ponovno obrača v prid kreditojemalcem. V zadnjih dneh je že dosegel vrednost 1,2 švicarskega franka za 1 evro, torej vrednost tečaja v letih od 2011 do 2015, pred padcem v januarju 2015. To za kreditojemalce pomeni nižji obrok in nižjo vrednost glavnice, če ju preračunamo v evre.”  

ZBS je januarja letos predstavilo razloge za nestrinjanje s predlogom Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih in komentar sodbe Višjega sodišča iz decembra 2017, s katero je bila kreditna pogodba razglašena za nično. Pravna študija dokazuje, da so bili kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih v večini primerov ustrezno obveščeni o tveganjih, da predlagani zakon ruši zaupanje v pravo, spodbuja neskrbno in tvegano ravnanje ter socializira izgube, poleg tega pa je v nasprotju z ustavo. Ekonomska študija potrjuje, da gibanja tečaja ni bilo mogoče napovedati vnaprej, da banke niso imele dobičkov iz naslova tečajnih razlik in da je bila javnost obveščena o valutnem tveganju ter možnih posledicah. Sodba Višjega sodišča ni edina odločitev v slovenski sodni praksi in ne predstavlja precedenčne odločitve. Pričakovati je, da ne bo prestala revizijske presoje Vrhovnega sodišča. Nenazadnje, v nobeni državi članici EU, ki je članica evro območja, ni prišlo do sprejema takšnega zakona.
 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 24. april 2018

 

Nazaj