Sporočila in odgovori medijem - 2018

Izjava za javnost

Združenje bank Slovenije pozdravlja odločitev Vrhovnega sodišča v zvezi s kreditno pogodbo v švicarskih frankih

 

Na Združenju bank Slovenije (ZBS) pozdravljamo prvo odločitev Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditno pogodbo v švicarskih frankih, ki je bila 18. maja 2018 objavljena pod opr. št. II Ips 201/2017.

Vrhovno sodišče je v omenjeni odločitvi potrdilo že večkrat izpostavljena stališča ZBS, da sklepanje kreditnih pogodb v tuji valuti ni prepovedano, niti omejeno. Še več, Vrhovno sodišče je dodatno poudarilo, da je v primeru pristnega deviznega kredita svoboda potrošnika še večja. Ugotovilo je, da je podlaga kreditne pogodbe pridobitev posojila (causa credendi) in da takšna podlaga seveda ni nedopustna. Prepovedana ni niti sklenitev aleatorne (tvegane) pogodbe, četudi bi bilo tveganje precejšnje ali neobvladljivo. Ob tem je Vrhovno sodišče potrdilo, da ni bil izkazan niti en element oderuštva, torej niti očitno nesorazmerje med dajatvami ene in druge stranke ob sklenitvi kreditne pogodbe, niti morebitno izkoriščanje subjektivnih okoliščin na strani kreditojemalca.

Glede presoje izpolnitve pojasnilne dolžnosti na strani banke je Vrhovno sodišče izrecno poudarilo, da je potrebno upoštevati takrat veljavno zakonodajo, pri čemer zakon o potrošniških kreditih, ki je veljal ob sklenitvi kreditne pogodbe, ni podrobneje določal pojasnilne dolžnosti. Določil kasneje veljavnih ali celo trenutno veljavnega zakona o potrošniških kreditih in podobnih predpisov pa za takšno presojo ni mogoče uporabiti.

Vrhovno sodišče je izpolnitev pojasnilne dolžnosti presojalo tudi v povezavi z Direktivo 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah in veljavno sodno prakso Sodišča EU. Pri tem je poudarilo, da je glavni predmet pogodbe, kar valuta kredita zagotovo je, iz presoje (ne)poštenosti izrecno izvzet, če je zapisan v jasnem in razumljivem jeziku. Ker je Vrhovno sodišče v konkretnem primeru v tej zvezi ugotovilo posamezne procesne (ne pa tudi materialnopravne) kršitve nižjih sodišč glede ocene in izvedbe predlaganih dokazov, je odločitvi nižjih sodišč razveljavilo in postopek vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

V okviru ponovne presoje bo moralo prvostopenjsko sodišče najprej oceniti, ali je banka potrošniku zagotovila zadostna in ustrezna pojasnila, da bi lahko razumel pomen in posledice tečajnega tveganja. Če bi se izkazalo, da v konkretnem primeru pojasnilna dolžnost ni bila pravilno izpolnjena, pa bo moralo sodišče opraviti še nadaljnjo presojo nepoštenosti takšnega pogodbenega pogoja. Pri tem Vrhovno sodišče opozarja, da v primeru, ko bi se ugotovilo, da gre zaradi pomanjkljive izpolnitve pojasnilne dolžnosti (le) za nejasno določilo, ki ga ni mogoče opredeliti za nepoštenega (ker ni bila hkrati izkazana slaba vera banke ali obstoj znatnega ravnotežja med pravicami in obveznostmi strank), posledica take kršitve ne more biti ničnost kreditne pogodbe niti ničnost izpodbijanega določila.

Sklep Vrhovnega sodišča tako potrjuje  dosedanja stališča ZBS, da brez celovite presoje (ne)poštenosti pogodbenih pogojev kreditne pogodbe v tuji valuti ni mogoče razglasiti za nične. Pri tem ZBS poudarja, da morebiten očitek slabe vere bank ali neuravnoteženosti pravic in obveznosti strank, ni bil izkazan v nobenem od postopkov regulativnega nadzora, niti ne v kateremkoli drugem postopku. Gibanje tržnih parametrov, ki je vključeno predvsem v dolgoročne bančne produkte, je vnaprej nepredvidljivo in ga z gotovostjo ni mogoče napovedovati. Da je temu tako, ne priča zgolj tečajno tveganje, ki se tekom časa obrača v različne smeri, temveč tudi obrestno tveganje, ki se je v konkretnem kontekstu razpletlo ravno v nasprotno smer.   


Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 19. maj 2018

 

Nazaj