Sporočila in odgovori medijem - 2018

Sporočilo za javnost
 

Kako izkoristiti povečano regulacijo in tehnološki napredek za učinkovito upravljanje tveganj ter poslovanje bančne industrije

 

Ljubljana, 24. oktobra 2018: Upravljalci tveganj so na tradicionalnem posvetu o upravljanju tveganj v bankah in hranilnicah poleg obravnave aktualnih makroekonomskih razmer in napovedi razpravljali tudi o priložnostih in izzivih, ki jih prinašata digitalizacija in avtomatizacija procesov ter intenzivna regulacija v bančni dejavnosti.

Kot je bilo izpostavljeno v uvodnem nagovoru Boštjana Leskovarja, predsednika Odbora za upravljanje tveganj pri Združenju bank Slovenije, upravljalci tveganj v bankah, ki poslujejo v Sloveniji, v naslednjem letu pričakujejo relativno stabilno domače in mednarodno okolje, čeprav zaznavajo nekoliko povečana tveganja, ki pretežno izhajajo iz zunanjega okolja. Med ostalimi je opozoril na tveganja poslovnega modela, modelsko tveganje, operativno tveganje, tveganje kibernetske varnosti in tveganja regulatornih sprememb, še vedno pa ostaja pomembno tudi tveganje rahljanja kreditnih standardov zaradi konkurenčnih pritiskov.

»Ob relativno optimističnih makroekonomskih napovedih je še toliko bolj pomembno, da upravljalci tveganj čim bolje razumejo in s tem obvladujejo različna tveganja v zunanjem okolju, ki so sedaj že prisotna in se bodo v prihodnji gospodarski krizi prelevila v povečano kreditno tveganje bank« je ob zaključku nagovora še poudaril Boštjan Leskovar.

Po oceni Stanislave Zadravec Caprirolo, direktorice Združenja bank Slovenije, je področje upravljanja tveganj v bankah in hranilnicah v razmerah trenutne povečane negotovosti postavljeno pred nove izzive, saj se zaznavajo trendi povečanega sistemskega tveganja na globalnem nivoju. To potrjujejo tudi analize nekaterih mednarodnih institucij, v Sloveniji pa se ne glede na visoko gospodarsko rast in pozitivna gibanja med drugim izpostavljajo opaznejša tveganja na nekaterih segmentih gospodarstva in nadaljnji pritiski na dobičkonosnost poslovanja bank, ki terjajo pravočasne in ustrezne odzive.

Poglede na ključne izzive in tveganja v bančništvu s perspektive bančne industrije in perspektive regulatorja sta predstavila John Locke, član uprave NKBM, in Tomaž Košak, direktor oddelka finančna stabilnost in makrobonitetna politika Banke Slovenije. Prvi je izpostavil pomen doseganja zadostne rasti, razpršenosti in realokacije naložbenega portfelja v trenutnih pogojih poslovanja, kot tudi obvladovanja tveganja ravnanja in naraščajoče kompleksnosti regulatornega in pravnega okvira. Bančni regulator med izzivi prepoznava nadaljevanje odpiranja vrzeli med ročnostjo odobrenih posojil in ročnostjo vlog, relativno skromno rast posojil nefinančnim družbam ob stagnaciji kreditnega povpraševanja ter hitro dinamiko rasti potrošniških posojil, podaljševanje njihove ročnosti in zniževanje deleža zavarovanih, zaradi česar se je Banka Slovenije odločila za dodatne makrobonitetne ukrepe priporočilne narave tudi za ta segment.

Pomemben del razprave je bil namenjen avtomatizaciji postopkov odobravanja kreditov. Na podlagi predstavitve primerov digitalizacije in avtomatizacije kreditnega procesa v poslovnih bankah lahko ugotovimo, da se uporaba aplikativnih rešitev za avtomatizacijo s področja poslovanja prebivalstva širi tudi na področje poslovanja z mikro podjetji. S temi orodji banke dosežejo učinkovitejše delovno okolje in procese, zmanjšanje napak, nižje stroške kreditnega tveganja in operacij, spodbujanje prodajnih aktivnosti in boljšo uporabniško izkušnjo strank. Poveča se preglednost postopkov in integracija z ostalimi procesi, doseže se večja preglednost procesa, hkrati pa se pojavljajo nova tveganja (npr. modelsko), ki prav tako zahtevajo ustrezno upravljanje in poudarjajo pomen vzporednih procesov (npr. orodja za zaznavanje povečanega kreditnega tveganja – EWS) ter ustreznih kompetenc upravljalcev tveganj.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 24. oktober 2018

Nazaj