Sporočila in odgovori medijem - 2018

Sporočilo za javnost

 

Prihodnost bančništva zahteva proaktivno prilagajanje spremembam, podjetnost, inovativnost in sodelovanje
 

Brdo pri Kranju, 15. november 2018: Danes je na Brdu pri Kranju potekal tradicionalni dan slovenskega bančništva z mednarodno udeležbo predstavnikov bančne in finančne industrije, regulatorjev bančnega trga, državnih organov in tehnoloških podjetij. Nosilna tema letošnjega srečanja je bila bančništvo prihodnosti s poudarki na tehnologiji, regulaciji, produktih in strankah – uporabnikih bančnih storitev.

Kot je v uvodnem nagovoru izpostavila Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, pogled v preteklo leto pokaže, da so se slovenske banke dinamično odzvale in se bodo še odzivale na priložnosti, ki jih prinašajo številne spremembe v ekonomski in denarni politiki, bančni regulativi, poslovnem okolju, tehnološkem napredku in pričakovanjih ter zaščiti strank. A procesi seveda še niso zaključeni, spremembe v okolju pa vedno nudijo nove priložnosti in zahtevajo strateški premislek o bančništvu v prihodnosti, čemur je prvenstveno namenjena današnja celodnevna razprava.

Blaž Brodnjak, predsednik Nadzornega sveta ZBS, je opozoril na to, da v času trenutnega gospodarskega optimizma ne zanemarimo pomena ustreznih odzivov na morebitne konkretnejše negativne spremembe v ekonomskem okolju, ki jih utegnemo doživeti v prihodnosti. V tem trenutku se na ključnih trgih za Slovenijo že zaznavajo signali upadajoče ekonomske aktivnosti, zato se moramo zavedati, da lahko pride do korenitejšega popravka gospodarske aktivnosti, ki bo kljub povečani robustnosti bančnega sistema zahteval njegov ustrezen in zlasti hiter, odgovoren ter proaktiven odziv.

Po njegovem je v bankah nedvomno potrebno v celoti digitalizirati vse standardne rutinske operacije in se posvečati potrebam strank ter uresničevanju njihovih pričakovanj. Bančni sektor se teh zahtev zaveda in produktno paleto že nadgrajuje ter se s tem odziva tudi na izzive konkurentov, ki prihajajo tudi preko naših meja. Banke se tehnološko opremljajo in na področju digitalinih storitev delajo velike korake, trudijo se izboljšati svojo učinkovitost in optimirati stroškovno bazo, tudi z nadaljevanjem trenda konsolidacije, ki bo bančni sektor še okrepila.

Dr. Primož Dolenc je v svojih ključnih poudarkih predstavil indikatorje ugodne ekonomske situacije v Sloveniji, tako primerjalno z ostalimi evropskimi gospodarstvi, kot s preteklimi obdobji in tudi z vidika prihodnjih obetov ter trendov, ki v srednjeročnem obdobju ne nakazujejo na pomembna makroneravnovesja in tveganja. Edini opaznejši naraščajoč faktor tveganosti se po ocenah Banke Slovenije pojavlja na nepremičninskem trgu ob predpostavki, da fiskalna politika ostane nespremenjena. Mednarodno okolje pa žal ni tako ugodno, predvsem zaradi politične negotovosti in izvajanja protekcionističnih ukrepov, je zelo nepredvidljivo in tveganja iz zunanjega okolja se lahko hitro prenesejo tudi k nam. Bančni sistem je stabilen in odporen na tveganja, zato Banka Slovenije trenutno ne vidi posebnih težav. Vseeno pa glavne izzive za banke predstavljajo pomembne tehnološke in številne regulatorne spremembe. Polega tega povečana stopnja digitalizacije zahteva pomembna investicijska vlaganja in tako ponudnike kot uporabnike izpostavlja povečanemu kibernetskemu tveganju, ki ga je potrebno ustrezno obvladovati.

Aktualnosti na bančnem področju, s katerimi se trenutno srečuje Ministrstvo za finance, je predstavil Metod Dragonja, državni sekretar. Uvodoma je ob pomembnem mejniku včerajšnje uvrstitve delnic NLB d.d. na ljubljansko in londonsko borzo v okviru postopka prve javne prodaje napovedal nadaljevanje trenda umika države iz lastništva bank, ne samo zaradi podanih zavez Evropski komisiji, temveč tudi s širših vidikov, prvenstveno v ambiciji, da v Sloveniji spremenimo strukturo lastništva v bančnem sektorju, ki je neprimerljiva s tipično strukturo bančnega sektorja uspešnih držav drugje v Evropi. V kontekstu uporabe virtualnih valut je poudaril, da to področje še vedno ni sistemsko regulirano in nadzorovano ter izpostavil pomen ustreznega varstva potrošnikov na področju storitev finančnega sistema. To je namreč eden ključnih elementov za finančno stabilnost v državi ter skupna skrb tako Ministrstva za finance, kot tudi nadzornikov finančnega sistema. Napovedal je tudi zagotavljanje podpore pri prilagajanju bančne zakonodaje za potrebe uvajanja novih tehnologij. »Naš skupni cilj mora biti uspešen in učinkovit bančni sistem, ki bo prispeval k nadaljnji krepitvi konkurenčnih prednosti slovenskega gospodarstva.«, je ob zaključku še poudaril Metod Dragonja.

Adam Farkas, izvršni direktor Evropskega bančnega organa, je izpostavil, da aktualne spremembe v bančništvu pomembno krojijo tehnološke inovacije, ki omogočajo številne priložnosti in koristi za ponudnike finančnih storitev in gospodarstvo kot celoto, a hkrati prinašajo tveganja za finančno stabilnost ter tudi varnost uporabnikov teh storitev. To tudi regulatorje postavlja pred številne izzive in dileme o tem, kako naj se pri tehtanju prednosti in slabosti najprimerneje odzovejo na tako rapidne in korenite tehnološko inovacije. Hkrati gre za globalni pojav, na katerega moramo posledično gledati z vidika globalne konkurenčnosti in stabilnosti evropskega bančnega sistema. Po mnenju Adama Farkasa mora Evropa spodbujati finančne inovacije in s tem izboljševati svojo konkurenčnost, a hkrati z regulatornimi ukrepi zagotavljati stabilnost in varnost strank ter gospodarstva kot celote.

Wim Mijs, glavni izvršni direktor Evropske bančne federacije, je opozoril zlasti na bistveno spremenjena pričakovanja strank, ki niso več pripravljene porabiti toliko časa za izvedbo bančne storitve, saj so navajene direktnih nakupov in digitalizacije tudi pri ostalih produktih in storitvah, ki jih lahko opravljajo iz udobja domačega naslonjača. Banke morajo zato digitalizirati svojo ponudbo, po potrebi tudi v sodelovanju s tehnološkimi podjetji, in na inovativne načine slediti zahtevnejšim potrebam in pričakovanjem potrošnikov.

V okviru vsebinskega sklopa o trajnostnem financiranju je o pomenu prehoda v trajnostno naravnano družbo spregovoril dr. Janez Potočnik, so-predsedujoči UN Panela za vire in partner v Systemiq ter bivši komisar za znanost, raziskave in okolje. Povedal je, da se kot človeštvo soočamo s številnimi izzivi in da je to v veliki meri posledica izbrane poti gospodarskega razvoja. Zato je ključnega pomena uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in skupno sprejete zaveze za naslovitev teh izzivov. Krožno gospodarstvo je učinkovit instrument za uveljavitev trajnostne proizvodnje in potrošnje v praksi. Uveljavitev načel krožnega gospodarjenja ne bo mogoča brez trajnostnega financiranja in aktivne vloge bančnega sektorja, kakor tudi ne brez poglobitve sodelovanja različnih deležnikov na vseh ravneh. 

Goran Katušin, član uprave SID banke je predstavil financiranje trajnostnega razvoja in krožnih poslovnih modelov. Za krožne poslovne modele je značilno, da podaljšujejo rabo primarnih virov v proizvodnem in potrošnem ciklu, podaljšujejo in ohranjajo vrednost izdelkov, surovin in virov ter čim bolj omejujejo nastajanje odpadkov. Predstavil je prve izkušnje SID banke pri razvoju modela za ocenjevanje in vrednotenje potenciala ter sposobnosti slovenskih podjetij za krožno preobrazbo. Razvito orodje namreč omogoča, da SID banka upošteva elemente potenciala podjetja za krožno preobrazbo pri oblikovanju ključnih segmentov svoje cenovne politike na način, da zagotovi dodatne spodbude za podjetja z izrazitim potencialom za krožno preobrazbo.

Dr. Christian Ossig, direktor Nemškega bančnega združenja je vsebinski sklop sklenil s tematiko trajnostnega financiranja in trajnostne rasti. Povedal je, da trajnostno financiranje ni več le nišni, temveč vse bolj pomemben način financiranja projektov s strani finančnih institucij, ki se zavedajo pomena vključevanja ekoloških in socialnih vprašanj v procese odobravanja sredstev. Nemške banke in njihove hčerinske družbe že nekaj let uspešno aktivno delujejo na področju trajnostnega financiranja. Z namenom oblikovanja enotnega evropskega trga za ta novi segment financiranja in vzpodbujanja dolgoročne rasti ter krepitve trajnostnega financiranja, bi bilo potrebno oblikovati enotni okvir pogojev za financiranje na evropskem nivoju.

V okviru sklopa predstavitev praktičnih primerov produktov in tehnologij je mag. Nataša Tomc Jovović, poslovna direktorica oddelka za kartično poslovanje v NLB predstavila razvoj in implementacijo mobilne denarnice NLB pay, ki omogoča brezstično plačevanje z digitaliziranimi karticami na vseh brezstičnih POS terminalih v Sloveniji in tujini. Tak način plačevanja je varen, saj mobilnega telefona imetniki v času plačila ne predajo prodajnemu osebju, temveč ga morajo odkleniti, da lahko izvedejo plačilo. Uporabniška izkušnja je prijazna do uporabnika, saj je povsem enaka izkušnji plačila z brezstično kartico.

Mag. Primož Zupan in Jerca Urbančič iz MBillsa sta predstavila mobilno denarnico, ki jo je razvil ta nebančni ponudnik plačilnih storitev. Njihova aplikacija omogoča storitve plačevanja in prenosa denarja preko mobilnega telefona ter uporabo debetne plačilne kartice MBills Mastercard. Predstavila sta sodelovanje s Sberbank banko, ki njihovim strankam omogoča uporabo vseh storitev podjetja MBills preko povezave s transakcijskim računom, ki ga ima stranka odprtega pri banki.

Vsebinski sklop je sklenil Luca Martini iz PricewaterhouseCoopers, ki je v svojem govoru izpostavil nekatere mite, povezane z digitalizacijo in osvetlil vpliv digitalnih transformacij na poslovanje bank. Povzel je primere uspešne ekonomske digitalizacije izbranih evropskih bank (Lloyds Bank, BBVA in Caixabank) in na podlagi njihovih izkušenj predstavil ključne izzive, s katerimi se soočajo banke v procesu digitalizacije.

Konferenca je bila sklenjena z okroglo mizo na temo izzivov v novem konkurenčnem okolju, v katerem poslujejo banke in hranilnice. V razpravi, ki jo je moderiral dr. Božo Jašovič iz Gorenjske banke, so sodelovali predsedniki uprav slovenskih bank in hranilnice: mag. Jože Lenič, predsednik uprave Abanke, Andrej Gardella, glavni izvršni direktor SKB banke, Jozef Kausich, predsednik uprave Banke Intesa Sanpaolo, mag. Gašpar Ogris-Martič, predsednik uprave Sberbank banke, John Denhof, predsednik uprave Nove KBM in Renato Založnik, predsednik uprave Delavske hranilnice. Večji del razprave je potekal na temo digitalizacije, ki od bank zahteva razmislek o uvajanju novih poslovnih modelov. Zahteva ga vedno bolj kompleksno regulatorno okolje, ki hkrati tudi omejuje možnosti generiranja prihodkov bank. Po drugi strani pa se na trgu pojavljajo različni nebančni finančni posredniki, ki se hitreje prilagajajo potrebam strank in jim ponujajo storitve, ki so jih tradicionalno opravljale banke in sicer v realnem času ter po zelo konkurenčnih cenah na račun tega, da so te storitve v celoti digitalizirane. V bankah namreč še vedno precej procesov v ozadju teče ročno, preko formalnih postopkov, ki bi se z digitalizacijo lahko pohitrili. To bi strankam omogočalo boljšo uporabniško izkušnjo. Po drugi strani pa so banke tiste, ki imajo na voljo veliko podatkov o strankah in njihovih potrebah, kar predstavlja pomembno konkurenčno prednost pred FinTech podjetji. V tem pogledu večjo konkurenco bankam predstavljajo večja trgovska podjetja.

Za manjše bančne institucije predstavlja velik izziv tudi obvladovanje stroškov, saj morajo zaradi regulatornih določb izpolnjevati enake zahteve kot velike banke, ob sicer precej nižjih finančnih in človeških resursih. Manjše banke svojo tržno nišo vidijo v tem, da preko tesnejše povezanosti z lokalnim okoljem lahko bolje razumejo potrebe posameznikov in malih podjetij.

Banke so v očeh strank še vedno inštitucije, ki uživajo najvišjo stopnjo zaupanja pri opravljanju finančnih storitev. Kljub spremenjenemu dojemanju strank, ki ni samo generacijsko povezano, bodo banke po mnenju razpravljavcev ohranile svojo vlogo v smislu finančnega svetovanja strankam, ki se bodo za kompleksen nasvet s področja osebnih in družinskih financ še naprej obračale na banke. V tem pogledu so prisotni v razpravi tudi videli spremenjeno vlogo bančne poslovalnice v prihodnosti, ki bo kvaliteto svetovanja še nadgradila in še bolj prilagodila osebnim potrebam strank. Hkrati so se strinjali, da bodo banke morale bolj razumeti želje strank in jim v prihodnje ponuditi takšno uporabniško izkušnjo, kot si jo želijo. V luči obvladovanja stroškov je tekla tudi zanimiva razprava o tem, da bo v prihodnje potreben skupen razvoj tehnološke podpore. Banke bodo verjetno preko partnerstev s FinTech podjetji strankam omogočile tudi bolj inovativno digitalno uporabniško izkušnjo. V tem partnerstvu bodo banke prispevale znanje, ki ga imajo na področju svetovanja strankam in kvalitetno distribucijsko mrežo, FinTech podjetja pa tehnološki razvoj.
 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 15.11.2018

Nazaj