Sporočila in odgovori medijem - 2018

Sporočilo za javnost

Vrhovno sodišče postavilo jasna izhodišča za presojo kreditnih pogodb v švicarskih frankih

 

Vrhovno sodišče je v zadnji odločbi (sklep številka II Ips 137/2018 z dne 25. oktobra 2018) razveljavilo odločitev Višjega sodišča o ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih zaradi neustrezne izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke kot materialnopravno napačno.

Vrhovno sodišče je v svoji odločitvi izpostavilo, da posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe ali pogodbenega določila, če pogodbeno določilo ni nepošteno, ampak zgolj nejasno. Jasni in razumljivi pogodbeni pogoji po mnenju Vrhovnega sodišča ne morejo biti predmet ocene (ne)poštenosti. 

Pri presoji kreditnih pogodb v švicarskih frankih morajo sodišča upoštevati, da slovenska potrošniška zakonodaja pojasnilne dolžnosti ni podrobneje urejala in ni predpisovala specifičnih zahtev oziroma načina pravilne izpolnitve pojasnilne dolžnosti. Zahtev oziroma načina pa prav tako ne ureja Sodišče Evropske Unije v zadevi Andriciuc in ni urejala Banka Slovenije v svojih dopisih. Izpolnitev pojasnilne dolžnosti je torej predmet presoje sodišča v vsaki posamezni zadevi posebej ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin te zadeve. Pri tem morebitna odsotnost predloženih simulacij v nobenem primeru ne sme biti odločilna.

Vrhovno sodišče je poudarilo, da pretirana skrb za potrošnika ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekt, ki je sposoben sprejemati odgovorne, ekonomske, življenjske in osebne odločitve, s katerimi oblikuje svoje življenje. Kot lahko človekovo svobodo in dostojanstvo ogroža premajhna skrb zanj, ima lahko enak učinek tudi pretirana skrb. Prav ravnotežje med enim in drugim pa izraža pojasnilna dolžnost, torej mehanizem, ki potrošniku omogoči seznanitev s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih bo lahko sprejel odločitev, ki jo sam oceni kot zase najsprejemljivejšo.

Prav tako je Vrhovno sodišče potrdilo, da Banka Slovenije v svojih publikacijah ni mogla napovedati apreciacije švicarskega franka, do katere je prišlo zlasti leta 2011 in leta 2015. Namreč zanesljive in natančne napovedi glede obdobja in obsega spremembe menjalnega tečaja niso mogoče. V sami naravi tveganja je nepoznavanje prihodnosti in neobvladovanje dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo tveganja. Za strokovnjake je vpliv določenih dejavnikov do določene mere predvidljiv, noben strokovnjak pa ne more predvideti enostranskih ukrepov, kakršen je bil ukrep švicarske centralne banke iz leta 2015, ki je imel odločilen vpliv na vrednost švicarskega franka.

Povezava na sklep

Združenje bank Slovenije

Ljubljana, 16.11.2018

Nazaj