Sporočila in odgovori medijem - 2018

Sporočilo za javnost

Prva dokončna vsebinska sodba Vrhovnega sodišča o kreditih v švicarskih frankih

 

Vrhovno sodišče je izdalo že tretjo odločbo (št. II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018) v zvezi s krediti v švicarskih frankih. V dosedanjih odločitvah je Vrhovno sodišče začrtalo pomembne kriterije za presojo kreditov v švicarskih frankih in pojasnilne dolžnosti bank, pri čemer je v obeh predhodnih primerih odločilo, da se zadevi vrneta v ponovno odločanje.

V tokratni odločbi pa je Vrhovno sodišče prvič vsebinsko dokončno presodilo in ugotovilo, da je banka pojasnilno dolžnost izpolnila ustrezno in pošteno.

Vrhovno sodišče je ponovno poudarilo:

  • da sklenitev kreditne pogodbe v tuji valuti ali z valutno klavzulo ni nasprotovala prisilnim predpisom;
  • da kreditna pogodba ni oderuška;
  • da je sankcija ničnosti predpisana zgolj za pogodbene pogoje, ki so do potrošnika nepošteni, ne pa tudi za pogodbene pogoje, ki so zgolj nejasni.

Z zadnjo odločbo je Vrhovno sodišče postavilo jasne kriterije za presojo pravilne izpolnitve pojasnilne dolžnosti bank, kot sledi:

  • zahteva po izdelavi grafičnih simulacij vpliva različnih vrednosti švicarskega franka na mesečne anuitete je pretirana in zgolj formalistična ter nikakor ne predstavlja edinega načina pravilne izpolnitve pojasnilne dolžnosti bank;
     
  • preveč informacij oziroma informiranje v ekstenzivni obliki bi lahko vodilo do točke prenasičenosti z informacijami in posledično omogočalo tudi manipulacije ter zavajanja;
     
  • pretirana skrb za potrošnika ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne, ekonomske, življenjske ter osebne odločitve, s katerimi oblikuje svoje življenje;
     
  • pravo posamezniku ne more ukazovati, kaj je zanj dobro in ga usmerjati k tistemu, kar samo ocenjuje kot koristno ter dobro za povprečnega potrošnika;
     
  • dopisi in poročila Banke Slovenije iz leta 2005, leta 2006 ter leta 2007 predstavljajo zgolj splošna opozorila na dolžnosti bank, ki niso presegala dolžnosti bank iz takrat veljavnih predpisov ter načela vestnosti in poštenja;
     
  • zanesljive in natančne napovedi glede obdobja in obsega spremembe valutnega razmerja niso bile mogoče;
     
  • že na podlagi grafa o preteklem gibanju menjalnega tečaja EUR CHF so se kreditojemalci morali in mogli zavedati, da ni stvarno pričakovanje, da bi v dobi odplačevanja kredita vrednost švicarskega franka v razmerju do evra ves čas ostala enaka ali zgolj padala;
     
  • kreditojemalci so se mogli zavedati, da je tveganje realno in da se lahko v dobi odplačevanja kredita kadarkoli uresniči oziroma da se v določeni meri najbrž celo bo uresničilo.

Iz zadnje odločitve Vrhovnega sodišča izhaja sodna potrditev, da pri ponudbi kreditov v švicarski frankih niso bile podane sistemske kršitve.

Tako odpade razlog, s katerim so v preteklosti zagovorniki sprejema interventnega zakona poskušali utemeljiti nujnost sankcioniranja zatrjevanih kršitev s posegom zakonodajalca.
 

Povezava na sodbo
 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 20.11.2018

Nazaj