Sporočila in odgovori medijem - 2019

Sporočilo za javnost

Združenje bank Slovenije vztraja, da tudi tokratni predlog Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih socialno, pravno in ekonomsko ni sprejemljiv

 

Pri Združenju bank Slovenije smo se seznanili s predlogom Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, ki ga je potrdilo (le) 21 od skupno 40 članov Državnega sveta in je bil nadalje dne 15.5.2019 poslan v obravnavo Državnemu zboru.

Besedilo tokratnega predloga zakona je v bistvenem enako, kot je bilo besedilo njegovega prejšnjega neuspelega poizkusa.

Združenje bank Slovenije ni edino, ki opozarja na nesprejemljivost in neustreznost zakona s tako vsebino, ampak se mu v zadržkih pridružuje Evropska centralna banka, Banka Slovenije, pravna stroka, ekonomska stroka ter nenazadnje tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Evropska centralna banka je že podala negativno mnenje glede predloga zakona o konverziji kreditov v švicarskih frankih. Poudarila je, da ukrepi, ki bi se uvedli za nazaj, ogrožajo pravno varnost. Obstoji več pomislekov glede namena takega zakona, saj socialni namen ni izpostavljen oziroma ga tak zakon ne zasleduje. Prav tako zakon popolnoma zanemari vpliv na finančno stabilnost in pripravljenost vlaganja kapitala v slovensko gospodarstvo zaradi pravne negotovosti.

Banka Slovenije je izrazila jasno stališče, da je sistemsko reševanje s sprejemom morebitnega zakona povsem nesprejemljivo. Posledice sprejema takega zakona bi bile nevzdržne. Pri tem je ovrgla bistveni argument, ki se ga navaja v razlogih za sprejem zakona, in sicer, da bi banke lahko predvidele bodoče gibanje menjalnega tečaja, pa te informacije s kreditojemalci naj ne bi delile. Banka Slovenije je poudarila, da napoved bodočega gibanja menjalnega tečaja ni mogoča. Nihče ne more napovedati bodočega gibanja menjalnega tečaja.

Pravna stroka meni, da bi tak zakon resno posegel v zaupanje v pravo, saj krši prepoved retroaktivnosti in nedopustno posega v ustavnopravno varovane pravice. Tak zakon bi posegel v pravnomočno urejena pravna razmerja s strani slovenskih sodišč. Prav tako ogroža pogodbeno svobodo, neenakopravno obravnava kreditojemalce in spodbuja slabe odločitve ter neskrbno ravnanje posameznikov. Predvsem pa bi sprejem takega zakona kazal na nizko pravno kulturo.

Ekonomska stroka izpostavlja, da bi lahko sistemska rešitev imela v prihodnosti negativne posledice z vidika moralnega hazarda, saj bi ljudje v prihodnosti sklepali bolj tvegane posle z vedenjem, da jih bo v primeru negativne realizacije tveganj zaščitila država. Prav tako pa bi sprejem takega zakona lahko povzročil plaz podobnih zahtev potrošnikov na drugih področjih za reševanje njihovih slabih odločitev.

Le manjši delež kreditojemalcev se je odločil za kredit v CHF, in sicer le 10 % kreditojemalcev. Velika večina kreditojemalcev, 90 % kreditojemalcev, ni bila pripravljena sprejeti dodatnega valutnega tveganja in se je odločila za kredit v domači valuti. Prav tako pa delež neplačnikov pri kreditih v CHF ne odstopa od deleža neplačnikov pri kreditih v domači valuti, torej težave pri neplačevanju izhajajo iz drugje, ne v spremembi menjalnega tečaja.

Nenazadnje tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sprejema takega zakona ne podpira in zavrača razloge za njegov sprejem. Vrhovno sodišče Republike Slovenije poudarja, da so krediti v CHF dovoljeni ter se ne sme posegati v svobodne odločitve posameznikov (potrošnikov). Enako kot premajhna skrb, tudi pretirana skrb za posameznika (potrošnika) ogroža njegovo svobodo in dostojanstvo. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpostavlja, da je retroaktivna uporaba predpisov v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Glede na dejstvo, da je Vrhovno sodišče v vseh dosedanjih dokončnih odločitvah ugotovilo, da je bila pojasnilna dolžnost ustrezno in pošteno opravljena, kreditne pogodbe niso neveljavne ter so krediti v CHF dovoljeni, zato se zastavlja vprašanje, kakšen namen bi s sprejemom takega zakona sploh zasledovali.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 17. maj 2019

Nazaj