Sporočila in odgovori medijem - 2019

Sporočilo za javnost

Poudarki s tradicionalne mednarodne bančne konference

 

Sreda, 29. maj 2019: Na tokratnem srečanju so se zbrali predstavniki nadzora bančnega sektorja, Ministrstva za finance in bančne industrije, v ospredju so bila ključna vprašanja ter izzivi, povezani z nadzorniškimi aktivnostmi na evropski in lokalni ravni.

 

Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, je v pozdravnem nagovoru osvetlila novo evropsko regulatorno in nadzorniško arhitekturo, ki je bila vzpostavljena kot odziv na zadnjo finančno krizo in v njej razkrita tveganja ter. pomanjkljivosti. Poleg nespornega prispevka k večji stabilnosti in boljši robustnosti bančnega sistema ima le-ta tudi druge učinke, ki se izkazujejo v nižjem apetitu po prevzemanju tveganj, povečanih stroških in posledičnem znižanju povprečnega donosa na kapital bančnega sektorja, manjšemu deležu sredstev za razvoj IT in podobno. Posebej je izpostavila pomen zagotavljanja enakih pravil za vse ponudnike sorodnih storitev na trgu ter sklepno poudarila nujnost vzpostavitve ravnovesja med regulatornimi in nadzornimi zahtevami, ki bi zagotavilo kvalitetni okvir upravljanja tveganj, istočasno pa ne bi ohromilo zmožnosti izvajanja osnovnega poslanstva bančnega sektorja, t.j. učinkovitega financiranja gospodarstva.

Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je v svoji predstavitvi osvetlil pomen nadzornih postopkov nad bankami z več vidikov: stabilnost bančnega sistema je izjemno pomembna tako s sektorskega, kot tudi s širšega gospodarskega aspekta in močno vpliva na kakovost življenja prebivalstva, podobno je stabilnost bank pomembna za učinkovito delovanje transmisijskega mehanizma pri vodenju denarne politike. Ne glede na to ne gre prezreti, da se, podobno kot gospodarstvo,  tudi regulatorni pristop obnaša ciklično – ohlapnejše zahteve so v preteklosti celo prispevale k ekscesom v bančnem sistemu, ki so rezultirali v izgubah potencialnega BDP in se merili v dvomestnih odstotkih, regulatorno nihalo pa se je v letih po krizi bistveno nagnilo v smer zaostritve pravil delovanja bank, ki so postala izjemno kompleksna, zaradi česar je izvajanje dialoga med različnimi deležniki po njegovem smiselno in potrebno.

Državni sekretar za finance, Metod Dragonja, je udeležence seznanil z aktivnostmi, s katerimi se trenutno ukvarja Ministrstvo za finance, ter drugimi zakonodajnimi novostmi s področja finančnega sistema. Predstavil je ključne spremembe, ki jih vsebuje sveženj ukrepov za nadaljnje znižanje tveganj v evropskem bančnem sektorju, ter najavil, da bo Ministrstvo za finance v skladu s sprejetimi spremembami ključnih predpisov, ki urejajo bančno unijo, kmalu pristopilo k pripravi potrebnih sprememb nacionalne bančne zakonodaje, pri čemer naj bi bilo kreditnim institucijam na voljo določeno prehodno obdobje za prilagoditev poslovanja novim zahtevam. Bančna unija sicer še vedno ni v celoti vzpostavljena, saj pogajanja o vzpostavitvi enotnega sistema jamstva za vloge kot manjkajočega tretjega stebra še vedno potekajo in, kot kaže, tudi ne bodo kmalu končana. Prav tako potekajo pogajanja o vzpostavitvi skupnega varovala za enotni sklad za reševanje v primeru, ko sredstva tega sklada ne bi zadoščala za financiranje instrumentov za reševanje kreditnih institucij. Najavil je tudi vzpostavitev mehanizma t.im. revolving kreditne linije z ročnostjo treh let, ki ga bo po skupni odločitvi članic evroobmočja Evropskemu odboru za reševanje zagotavljal Evropski mehanizem za stabilnost. V skladu z načelom srednjeročne fiskalne nevtralnosti bo to posojilo treba poplačati s prispevki bank v bančni uniji. Slovenija podpira napore Evropske komisije tudi pri aktivnostih za vzpostavitev unije kapitalskih trgov, katere namen je razviti odprt in globalno konkurenčen evropski kapitalski trg, da bi se s tem spodbudilo evropska podjetja, da dostopajo do drugih, nebančnih, oblik financiranja. V zaključku je omenil ugodno makroekonomsko sliko Republike Slovenije in napore vlade pri javnofinančni konsolidaciji ter predstavil zastavljen cilj izboljšanja zunanje bonitetne ocene naše države na raven »AA« do konca leta 2020, pomemben prispevek k temu pa bo moral zagotoviti tudi bančni in finančni sektor.

V nadaljevanju je Irena Vodopivec Jean, viceguvernerka Banke Slovenije, predstavila nadzorniške prioritete Evropske centralne banke in Banke Slovenije, ki nedvomno pomembno zaznamujejo delo v bankah. Uvodoma je orisala postopek določanja nadzorniških prioritet in konkretnih nadzorniških aktivnosti z uporabo zemljevida tveganj, na katerem je v prvi vrsti opaziti umirjanje gospodarske rasti in obetov, geopolitična tveganja, tveganja nepravilnega ravnanja, kibernetsko tveganje in motnje v IT podpori, tveganje korekcije cen na finančnih trgih, ki bi lahko med drugim neugodno vplivalo tudi na likvidnost bank in stroške financiranja ter zmanjšanje vrednosti zavarovanj. V kategorijo tveganj, ki so se znižala, a še vedno ostajajo pomembna, se po oceni Banke Slovenije uvrščajo tveganja, povezana s slabimi posojili, opazna pa so tudi tveganja zniževanja kreditnih standardov, ki lahko povečujejo verjetnost nastanka novih nedonosnih terjatev.

Na evropski ravni je posebno pozornost namenila tveganju nepravilnega ravnanja, ki je izziv ne samo za uprave in nadzorne svete bank, temveč tudi za izvajalce nadzorniške funkcije. Kreditno tveganje ostaja ključna kategorija za banke v evroobmočju in tudi v Sloveniji, vključno s področjem upravljanja nedonosnih posojil v skladu z novimi smernicami EBA in novimi zahtevami po njihovem zadostnem pokritju z oslabitvami. Pozornost nadzornika zato je in bo osredotočena na proces ugotavljanja kreditne sposobnosti dolžnikov in upravljanje portfelja zavarovanj, po potrebi bodo izrečeni ukrepi za odpravljanje neprimernih bančnih praks s ciljem zadržanja ustrezne kreditne kvalitete na vseh segmentih strank. Prav tako bo nadzornik svojo pozornost usmerjal na IT in kibernetska tveganja, izvajanje presoje vzdržnosti poslovnih modelov in dolgoročne dobičkonosnosti ter nenazadnje na področji notranjega upravljanja in preprečevanja pranja denarja.

Slikovito je o nadzornih vprašanjih spregovoril Gonzalo Gasos, vodja področja bančnega nadzora pri Evropski bančni federaciji. Poudaril je, da se nadzorniški postopki ne smejo izvajati zgolj kvantitativno po nekem splošnem, vnaprej in podrobno predpisanem vzorcu. Kritično vsebinsko ost je usmeril v nadzorniške prakse, ki uporabljajo tovrsten »mehanistični« pristop, ki zanemarja upoštevanje kvalitativnih poslovnih vidikov oz. poglobljeno razumevanje poslovanja posamezne banke, njenih specifik in svojstvenega poslovnega modela. Prav tako je pozval nadzornike, da na podlagi zaznav z neposrednih pregledov v bankah na kraju samem, akterje iz regulatorne sfere seznanjajo s povratnimi informacijami o regulatornih praksah, ki prinašajo tudi morebitne neželene posledice, s ciljem zagotovitve učinkovitih predpisov za poslovanje bank.

Hubertus Vaeth, direktor finančnega centra Frankfurt Main Finance je predstavil poglobljen vpogled v zakulisje napovedanega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije in ključna tveganja, povezana s tem. Za Evropsko unijo se zdi, da je na izstop pripravljena, negativni vplivi izstopa, ki so za Slovenijo po nekaterih analizah ocenjeni na cca. 0,2 % BDP, pa se lahko omilijo, pojavljajo se tudi nove priložnost. A ne glede na to bo glavna posledica »Brexita«, ki ga z današnje perspektive ocenjuje kot najverjetnejši scenarij, zmanjšanje ekonomske pomembnosti Evropske unije v globalnem merilu, ki se bo v prihodnjih nekaj letih odrazilo v zdrsu z drugega mesta na lestvici največjih gospodarstev sveta.

V razpravi na temo izkušenj z enotnim nadzornim mehanizmom po petih letih delovanja so sodelovali Andrea Enria, predsednik ECB Supervisory boarda, Primož Dolenc, viceguverner Banke Slovenije in član nadzornega odbora SSM, Archibald Kremser, član uprave Nove Ljubljanske banke, Jože Lenič, predsednik uprave Abanke, John Locke, član uprave Nove KBM, Gonzalo Gasos, vodja bančnega nadzora na Evropski bančni federaciji in Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja, ki je razpravo tudi moderirala. Prvi steber bančne unije – enotni nadzorni mehanizem je bil vzpostavljen jeseni 2014. Enria je povzel, da njegova vzpostavitev pomeni velik napredek pri implementaciji enotnih pravil in harmonizacije nadzora evropskih bank, izziv pa predstavlja nadaljevanje procesa v smislu enotnejšega razumevanja različnih subjektov nadzora, ki imajo različne poslovne modele in prakse, kar bo vodilo do večje transparentnosti celotnega sistema ter vzpostavitve načel proporcionalnosti regulacije in nadzora. Viceguverner Dolenc je ob tem opozoril še na pomen enotne oz. harmonizirane regulacije in enotne nadzorne kulture na ravni EU , saj je osnova za skupni nadzor 19 nacionalnih jurisdikcij in nadzorniških praks. Da enotni nadzorni mehanizem pomeni izziv tako za regulatorje kot tudi za banke, so se strinjali tudi poslovni bankirji. Poudarili so, da je enotni nadzorni mehanizem bistveno bolj zahteven, kot so si predstavljali na začetku, stalna prisotnost regulatorja v banki pa predstavlja svoje vrste pritisk in zaradi zagotavljanja skladnosti hkrati pomeni velik strošek za banko. Poseben izziv predstavlja absorbcija velike količine nove regulative in veliko število poročil, ki jih banke pripravljajo za različne regulatorje. Hkrati so opozorili tudi na delno neusklajenost regulative, ki različno razume nekatere postavke (npr. NPL). Po drugi strani pa je, priznavajo bančniki, aktivna oblika nadzora za banke tudi privilegij in podlaga za izboljšave, ki jim omogoča stalno komunikacijo z nadzornikom ter neposredne povratne informacije z njihove strani. Tiste banke, ki so pod neposrednim nadzorom ECB, so hkrati v javnosti tretirane kot banke, ki sodijo med 118 najboljših bank v Evropi, kar jim daje dodatno veljavo. Bančniki so se strinjali s predstavnikoma nadzornika, da bi bilo potrebno poskrbeti za večjo harmonizacijo regulative na ravni EU. Z navedenim se je strinjal tudi predstavnik Evropske bančne federacije, ki je dodal, da bo v prihodnje potrebno znižati strošek skladnosti z regulativo, kar je možno samo na podlagi dialoga z regulatorjem. Fokus za naprej predstavlja dobro poslovanje bank in vzdržnost njihovih poslovnih modelov na daljši rok. Potrebna bo tudi prenova in harmonizacija poročanja bank, ki se trenutno preveč ukvarjajo s poročanjem. Predvsem je to težava za manjše banke, ki veliko resursov namenjajo poročanju in izpolnjevanju zakonskih zahtev, zato se nasproti velikim evropskim bankam težje ukvarjajo z rastjo in razvojem, kar kaže na nujnost nadaljnje implementacije načel proporcionalnosti.

Darko Muženič, direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, je osvetlil pomen funkcije preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, katere pomemben deležnik je bančni sistem. Robusten finančni sistem je potreben za to, da se lahko učinkovito implementirajo ukrepi za preprečevanje vdora umazanega denarja v finančni sistem države. Ob tem sicer nastajajo stroški, ki pa so precej nižji od škode, ki jo povzroča umazan denar (siva ekonomija, zaposlovanje na črno), ki v neenak položaj postavlja gospodarske subjekte, ki na trgu pošteno poslujejo. Pristop preprečevanja pranja denarja se je zaradi približevanja poslovnemu okolju in zniževanju stroškov spremenil iz sistema implementacije pravil v sistem poznavanja tveganj glede na strukturo strank, poslovnih razmerij in produktov, ki jih banke ponujajo ter geografskega področja, s katerega prihajajo stranke. Zaposleni v bankah so vse bolj usposobljeni za prepoznavanje anomalij pri poslovanju strank. Muženič je izpostavil tudi problem implementacije novih rešitev pri poslovanju s strankami npr. identifikacijo strank na daljavo, ki v praksi ni zaživela zaradi omejitev, ki jih ta način identifikacije prinaša. Banke vidijo največjo omejitev v višini zneskov, s katerimi je strankam dovoljeno poslovati v primeru, da poslovanje poteka na podlagi e-identifikacije stranke. Povedal je še, da je v pripravi tudi novela Zakona o preprečevanju pranja denarja, ki bo v večji meri posvečena ureditvi alternativnih metod identifikacije strank. V proces sprememb priprave zakonodajnega okvira je aktivno vpeta tudi Banka Slovenije kot nadzornik bančnega poslovanja. Direktor urada je na koncu poudaril, da Slovenija ni kritična država v smislu pranja denarja, za kar ima zaslugo tudi robusten bančni sistem.

Makroekonomsko okolje, v katerem poslujejo banke, je predstavil Tomaž Košak, direktor oddelka Finančna stabilnost v Banki Slovenije. Povedal je, da ugodne gospodarske razmere in nizka raven obrestnih mer vplivajo na nepremičninski trg, ki že dalj časa beleži visoke rasti cen, kar vpliva na tveganja na tem trgu. Rast cen nepremičnin v Sloveniji je bila v letu 2017 in 2018 najvišja v evro območju (10 % in 18,2 %). Banke so po oceni Košaka relativno odporne na potencialno realizacijo tveganja in sicer zaradi nizke izpostavljenosti bank do gradbenega sektorja ter zmerne rasti stanovanjskih posojil. Najbolj dinamičen segment posojil sicer ostajajo potrošniška posojila, v prvem kvartalu letošnjega leta beležijo 7 % rast, podaljšuje pa se tudi njihova ročnost, ki v povprečju presega 7 let. Banka Slovenije opaža tudi nadaljnjo rast posojil s fiksno obrestno mero pri vseh vrstah posojil. 74 % novo odobrenih posojil po letu 2017 in 71,5 % potrošniških posojil od leta 2016 ter 35 % odobrenih posojil podjetjem od leta 2016 predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero. Kreditna sposobnost podjetij se izboljšuje, finančni vzvod se je po večletnem zniževanju lani ohranil na 96 %, delež nedonosnih izpostavljenosti na ravni sistema se je v marcu znižal na 3,6 %. Dohodkovno tveganje bančnega sistema na srednji rok ostaja najpomembnejše tveganje, v letu 2018 je dobiček bank pred obdavčitvijo na visoki ravni, 531 mio €, donos na kapital (ROE) znaša 11,7 %, višja kreditna aktivnost prispeva k nadaljnji rasti neto obrestnih prihodkov (6,2 % medletno) in je ključna za dobičkonosnost bank tudi v prihodnje. V naslednjem obdobju je pričakovati znižano sproščanje oslabitev in rezervacij, kar bo vplivalo na znižanje dobičkonosnosti bančnega sistema v prihodnje. Neto obrestna marža je z 1,82 % višja kot pred enim letom, ko je znašala 1,76 %, vendar ostaja izrazito pod dolgoročnim povprečjem (2,3 %). Še vedno narašča delež vpoglednih vlog (v prvem kvartalu leta 2019 za 12,7 % medletno), ki predstavljajo 75 % vseh vlog gospodinjstev, kar je 30 odstotnih točk nad dolgoročnim povprečjem. Ročna neusklajenost med naložbami in viri je zato lahko vir nestabilnosti financiranja, je opozoril Likvidnost bančnega sistema se je še povečala (na 12,8 mrd € oz. 32 % bilančne vsote) in je pomembna zaradi visoke vrzeli v ročnosti. Bančni sistem ostaja tudi v letu 2018 dobro kapitaliziran, kapitalska ustreznost z 19,8 % ostaja v letu 2018 enaka kot leto pred tem. Košak je v zaključku izpostavil štiri ključna sistemska tveganja: (1) tveganja, ki izhajajo iz trga nepremičnin zaradi visokih rasti cen, (2) dohodkovno tveganje, ki ostaja ključno na srednji rok, (3) kreditno tveganje, ki je nizko, vendar se lahko s poslabšanjem gospodarskih razmer hitro spremeni ter (4) tveganje financiranja, ki se povečuje z odpiranjem vrzeli ročnosti med aktivo in pasivo.

Srečanje je vsebinsko sklenila Damjana Iglič, direktorica oddelka Sistemski nadzor in regulativa v Banki Slovenije, ki je v svojem nastopu pripravila pregled bančne regulative. Na mednarodnem oz. EU nivoju ključne aktivnosti zajemajo ukrepe za dokončanje bančne in kapitalske unije in sicer: paket za zmanjševanje tveganj – PRM paket, NPL paket (vezan na slaba posojila), zakonodaja za krite obveznice, revizija evropskega sistema finančnega nadzora: ESA, ESRB in EMIR uredba v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti - EMIR in regulatorni paket za trajnostno financiranje. Drugi pomemben sklop implementacije regulatornih sprememb se nanaša na Basel III, ki uvaja nov okvir za kreditno in operativno tveganje, revizijo okvira za tveganje v zvezi s prilagoditvijo kreditnega vrednotenja, kapitalske pragove in količnik finančnega vzvoda.

V okviru konference je potekala tudi kratka slovesnost obeležitve zmage slovenskih predstavnic Zale Kacafura Stanič in Sanje Feltrin na Evropskem denarnem kvizu v Bruslju, ki je potekal 7. maja letos. Učenki 9. b razreda iz Osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči sta bili najboljši v poznavanju finančnih vsebin. Na kvizu je letos sodelovalo več kot 100.000 mladih iz 28 držav. 


Govor guvernerja Boštjana Vasleta na Bančni konferenci 

Speech by Gonzalo Gasós, Head of Banking Supervision, European Banking federation 

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 29. maj 2019

 

Nazaj