Sporočila in odgovori medijem - 2019

Sporočilo za javnost

Ponovne zavajajoče navedbe Združenja Frank, tokrat glede Sodbe SEU v zadevi C-407/18 (Kuhar)

Veljaven slovenski pravni red je skladen z evropskim pravom, še posebej ob upoštevanju sodne prakse Ustavnega sodišča RS

 

Sodišče Evropske unije (»SEU«) je na podlagi predhodnega vprašanja Višjega sodišča v Mariboru (»VSM«) 26. junija 2019 sprejelo Sodbo v zadevi C-407/18 (Kuhar) (»Sodba«). V Sodbi je SEU obrazložilo, da v kolikor nacionalno sodišče, ki odloča o predlogu za izvršbo, (torej izvršilno sodišče) nima možnosti, da bodisi na predlog potrošnika bodisi po uradni dolžnosti preuči, ali pogoji, vsebovani v notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu, predstavljajo nepoštene pogodbene pogoje, in na tej podlagi odloži predlagano izvršbo, je nacionalna zakonodaja v nasprotju z evropsko zakonodajo.

Glede na to, da slovenski Zakon o izvršbi in zavarovanju (»ZIZ«) izrecno dovoljuje odlog izvršbe na podlagi vložene tožbe zaradi zatrjevane neveljavnosti izvršilnega naslova (na primer zaradi zatrjevanih nepoštenih pogodbenih pogojev v notarskem zapisu) in novejša sodna praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije (»USRS«) pogoje za odlog izvršbe v skladu z ZIZ celo omiljuje, saj se upošteva tudi škoda, ki bi nastala dolžniku, če izvršba ne bi bila odložena, zaradi samih posledic izvršbe (kar pa sicer SEU ni smelo oziroma ni moglo upoštevati, saj, kot v Sodbi obrazloži, je bilo vezano na opis slovenskega pravnega reda s strani VSM, ki pa te novejše sodne prakse USRS ni zajelo) je jasno, da je slovenski pravni red v skladu z evropsko zakonodajo.

Slovenski pravni red omogoča potrošniku (v Sodbi SEU zahteva, da ima možnost zahtevati odlog izvršbe bodisi potrošnik bodisi sodišče po uradni dolžnosti; torej ali potrošnik ali sodišče, ne pa oba, potrošnik in sodišče), da zahteva odlog izvršbe na podlagi vložene tožbe zaradi zatrjevane neveljavnosti izvršilnega naslova. ZIZ izrecno vsebuje ta razlog kot razlog za odlog izvršbe. Pri čemer še več, po ZIZ je dovolj, da potrošnik vloži tožbo zaradi zatrjevane neveljavnosti izvršilnega naslova pred pristojnim sodiščem in mu v izvršilnem postopku ni potrebno dokazovati morebitne neveljavnosti izvršilnega naslova (na primer nepoštenih pogodbenih pogojev v notarskem zapisu). Za odlog izvršbe je torej dovolj, da potrošnik izvršilnemu sodišču predloži dokazilo (potrdilo) o vloženi tožbi pred pristojnim (pravdnim) sodiščem in zatrjuje nastanek škode zaradi izvršbe. Potrošniku v izvršilnem postopku ni potrebno dokazati morebitne neveljavnosti izvršilnega naslova, na podlagi katere bi izvršilno sodišče šele lahko odločilo o odlogu izvršbe, kot to sicer zahteva SEU v Sodbi. Tudi po stališču SEU v Sodbi pa je za samo presojo zatrjevane neveljavnosti izvršilnega naslova (zaradi morebitnih nepoštenih pogodbenih pogojev v notarskem zapisu) pristojno zgolj tisto sodišče, ki je pristojno po nacionalnem pravu. V slovenskem pravnem redu je tako pristojno zgolj pravdno sodišče (ne pa tudi izvršilno sodišče). Glede na obrazloženo, da je za odlog izvršbe potrebno potrdilo o vloženi tožbi (ne pa samo dokazovanje morebitne neveljavnosti notarskega zapisa) in zatrjevanje škode kot posledice izvršbe, je potem tudi vprašanje morebitne brezplačne pravne pomoči, ki se v Sodbi omenja, nepomembno, saj potrošnik za predložitev takega potrdila sodišču in zatrjevanje škode kot posledice izvršbe ne potrebuje pravne pomoči ali zastopanja po odvetniku.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 1. julij 2019

 

Nazaj