Sporočila in odgovori medijem - 2019

Sporočilo za javnost

Evropska centralna banka in Banka Slovenije se pridružujeta Vladi Republike Slovenije z resnimi zadržki glede predloga Zakona o konverziji kreditov v švicarskih frankih

 

Retroaktivna veljavnost predlaganega Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih (predlog zakona) po mnenju Evropske centralne banke (ECB) ogroža pravno varnost in je v nasprotju s pravom Evropske unije. Prav tako tudi Banka Slovenije (BS) zavrača predlog zakona kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Državni zbor Republike Slovenije je prejel Mnenje ECB z dne 18. julija 2019 o konverziji kreditov v švicarskih frankih (CON/2019/27) in dan pozneje še Mnenje BS (oznaka 2.07.2-36/2019-2).

ECB izrecno opozarja, da retroaktivna veljavnost predloga zakona ni v skladu z načeli prava Evropske unije. Prav tako predlog zakona ni v skladu z Evropsko direktivo o potrošniških kreditnih pogodbah (Direktiva 2014/17/EU). Ob tem tudi tokratni predlog zakona, enako kot prejšnji, kljub jasnim opozorilom ECB ne določa meril, po katerih bi bili kreditojemalci upravičeni do udeležbe pri konverziji. Predlog zakona očitno (namerno) ne upošteva mnenja ECB iz leta 2018, zato se postavlja vprašanje, kakšen je dejanski (legitimen?) namen predloga zakona. Podobno tudi ECB, izhajajoč iz retroaktivne veljavnosti predloga zakona, dvomi, da bi tak predlog zakona lahko zagotavljal varstvo potrošnikov pri finančnih storitvah.

Glede na spremembo v predlogu zakona, ki tokrat jasneje določa konverzijo prenesenih (prodanih) kreditov, ECB obrazloži, da odločno zagovarja prenos (prodajo) slabih kreditov in akcijski načrt Sveta Evropske unije za reševanje problema slabih kreditov v Evropi. Predlog zakona pa tak akcijski načrt ogroža, saj vnaša negotovost glede prenosa (prodaje) kreditov. Prav tako predlog zakona posega v poslovne sporazume med bankami in prevzemniki kreditov. To vse negativno vpliva na finančno stabilnost in ogroža ponudbo kreditov v prihodnosti.

ECB poudarja, da je sposobnost bank za uspešno upravljanje kreditnega tveganja odvisna od zanesljivega, predvidljivega in stabilnega pravnega okvira. V tem okviru so ustrezno uravnoteženi interesi upnikov in dolžnikov. Ta pravni okvir pa predlog zakona spodkopava. V tej zvezi ECB opozarja na vpliv predloga zakona na pravno varnost in nastanek moralnega tveganja v razmerju med upniki ter dolžniki.

ECB prav tako ponovno ugotavlja, da predlog zakona neenako obravnava druge kreditojemalce. Retroaktiven učinek predloga zakona pa povzroča nezaupanje vlagateljev zaradi zmanjšanja pravne varnosti in povečanja deželnega tveganja.

Na koncu, pa tudi tokrat, ECB jasno obrazloži, zakaj nove naloge, ki jih predlog zakona dodeljuje Banki Slovenije, niso skladne z njenimi dosedanjimi nalogami. Po predlogu zakona bi morala Banka Slovenije namreč nadzorovati spremembo zasebno dogovorjenih kreditnih pogodb med bankami in njihovimi strankami.

Enako kot mnenje ECB je tudi mnenje BS negativno oziroma opozarja na številne zadržke glede sprejema predloga zakona. BS sprejema predloga zakona ne podpira.

BS v mnenju primarno izpostavlja, da ne glede na to, da se je zakonodaja glede kreditov v švicarskih frankih spreminjala, kreditov v švicarskih frankih nikoli ni prepovedovala, niti jih ne prepoveduje danes. Krediti v švicarskih frankih so bili in so dovoljeni. Tako bi ukinitev kreditov v švicarskih frankih posegla (med drugim tudi) v ustavno varovano pravico do gospodarske pobude.

BS v svojem mnenju poudari, da je leta 2015 skupaj z Ministrstvi Republike Slovenije [1] kreditojemalce pozivala, naj se obrnejo na banke, ki so izkazale pripravljenost individualno obravnavati vsakega posameznega kreditojemalca in mu pomagati pri iskanju najprimernejše rešitve.

BS izpostavlja, da je odločitev o kreditu osebna odločitev posameznika. Ta se mora zavedati posledic pogodb, ki jih sklene. Predlog zakona posega v pogodbeno avtonomijo pogodbenih strank. O morebitni (ne)poštenosti pogodbenega pogoja pri posameznem kreditu v švicarskih frankih mora odločati sodišče glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Primeri so si med seboj različni, kar navsezadnje potrjujejo tudi odločitve sodišč. BS izrecno opozarja tudi na zadnje odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je denimo v dveh svojih odločbah že odločilo, da je banka svojo pojasnilno dolžnost opravila ustrezno in pošteno.[2]

Po mnenju BS je predlog zakona diskriminatoren do kreditojemalcev kreditov v evrih in tolarjih ter depozitarjev v švicarskih frankih. Glede na nenehno gibanje menjalnega tečaja EUR CHF se BS tudi sprašuje, ali ima predlog zakona sploh bistveno ugodnejše učinke za kreditojemalce kreditov v švicarskih frankih.

Glede možnosti izpodbijanja konverzije BS obrazloži, da bi bili vsi pogoji, kot jih določa predlog zakona, v enem konkretnem primeru težko izpolnjeni. Predlog zakona je namreč vse pogoje, ki jih je Sodišče Evropske unije (SEU) v številnih različnih zadevah primeroma navedlo, združil in kumulativno določil kot eno zahtevo po izpolnitvi vseh. Take pretirane in neupravičene zahteve tudi odločitve SEU ne podpirajo.

BS prav tako poudari, da primerjave z drugimi državami, kot se jih predstavlja v predlogu zakona, ne upoštevajo bistvene razlike, ki je ni mogoče spregledati ali zanemariti, to je, da nobena od držav, ko je obravnavala sprejem morebitnega zakona o konverziji kreditov v švicarskih frankih, ni bila v evro območju in njena nacionalna valuta ni bila evro.

O predlogu zakona so tako ECB kot BS in tudi Vlada Republike Slovenije izrekli vrsto kritik ter negativno mnenje, kar dodatno utrjuje stališče Združenja bank Slovenije, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

 

Mnenje ECB z dne 18. julija 2019 o konverziji kreditov v švicarskih frankih (CON/2019/27)

Mnenje BS na Predlog zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 29. julij 2019

 



[1] Skupna izjava Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Banke Slovenije in Združenja bank Slovenije o možnostih in pravicah, ki jih imajo imetniki posojil v švicarskih frankih, ter mogočih sistemskih ukrepih, ki je dostopna na spletni strani Banke Slovenije na naslednji povezavi

https://www.bsi.si/mediji/166/sporocilo-za-javnost-skupna-izjava-mf-mgrt-bs-in-zbs-chf-svicarski-franki.

[2] Sodba in Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 195/2018 z dne 25. oktobra 2018, ki je objavljena na spletni strani Vrhovnega sodišče Republike Slovenije na naslednji povezavi

http://www.sodnapraksa.si/?q=II Ips 195/2018&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111424678, in Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 197/2018 z dne 20. decembra 2018, ki je objavljena na spletni strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na naslednji povezani

http://www.sodnapraksa.si/?q=II Ips 197/2018&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111425123.

Nazaj