Sporočila in odgovori medijem - 2019

Sporočilo za javnost
 

O vlogi in nalogah notranje revizije v bankah in hranilnicah v razmerah gospodarskega umirjanja, pospešene digitalizacije in intenzivne regulacije

 

Ljubljana, 26. septembra 2019: Danes se je zaključila konferenca notranjih revizorjev v bankah in hranilnicah, ki jo tradicionalno organizira Združenje bank Slovenije. Na letošnjem dvodnevnem posvetu je tekla beseda o makroekonomskih okvirih poslovanja bank, ključnih novostih v revizijski stroki in prikazu delovanja stanovskih združenj za notranjo revizijo v Evropi, konkretneje pa tudi o izkušnjah in izzivih s posameznih strokovnih področij dela notranje revizije, ki se nanašajo na posamezne procese v bankah.

 

Kot je v uvodnem sporočilu poudarila Manica Novak, predsednica Odbora za notranjo revizijo pri Združenju bank Slovenije, je zaradi vedno novih nalog, ki jih zahtevajo regulativa, spremembe poslovnih modelov, digitalizacija in drugi megatrendi, notranjerevizijski funkciji smiselno in potrebno zagotavljati potrebne vire, a ne le številčne, ampak predvsem z vidika ustreznosti znanj, izkušenj in kompetenc, prav tako pa je smiselno interaktivno sodelovanje tako z ostalimi kontrolnimi funkcijami v banki, kot tudi z zunanjimi deležniki.

V pozdravnem nagovoru Stanislave Zadravec Caprirolo, direktorice Združenja bank Slovenije, so bila v ospredju najaktualnejša bančna tveganja, ki izhajajo iz makroekonomskega okolja in drugih dejavnikov, ter izzivi pri njihovem učinkovitem obvladovanju. Pri tem je kot iztočnice za nadaljevanje dvodnevne razprave zastavila vprašanja  o načinih in možnostih za pravočasno in ustrezno reagiranje predstavnikov funkcije notranje revizije, ki s tem pomagajo organizaciji, da se uspešno sooči z vsemi najpomembnejšimi izzivi. O poslanstvu notranje revizije je spregovoril tudi predstavnik upravljalnega organa, Andreas Burkhardt, član uprave Nove Ljubljanske banke. Poudaril je pomen odprte komunikacije med notranjo revizijo in poslovodstvom, transparentno posredovanje informacij z obeh strani ter medsebojno zaupanje. Osnova za dobro organizacijo dela notranje revizije je prioritizacija, saj lahko le tako dosega dva svoja najpomembnejša cilja, zagotavljanje dodane vrednosti revidirancem in varovanje institucije.

Trenutni makroekonomski okvir poslovanja bank in njihove pozitivne dosežke na področju reševanja nedonosnih izpostavljenosti, likvidnosti in solventnosti, kot tudi ključne dejavnike negotovosti je podrobneje osvetlil Tomaž Košak, direktor oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika v Banki Slovenije. V svojem izvajanju je opozoril predvsem na visoko rast potrošniških posojil, tveganje upočasnjevanja posojilne aktivnosti bank do podjetij z nadaljnjim ohlajanjem gospodarske rasti in opaznejšo rast kreditiranja tujih podjetij, ob tem pa banke pozval k ohranjanju kreditnih standardov. O ključnih novostih v revizijski stroki je spregovorila Mojca Majič, direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje je predstavila zakonsko podlago delovanja revizijskih komisij na podlagi zahtev uredbe o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in zakona o revidiranju, ter vlogi in pristojnostih agencije kot nadzornega in regulatornega organa na področju revidiranja v RS na podlagi novele zakona o revidiranju, ki je začela veljati januarja letos.

Matej Drašček, podpredsednik Odbora za notranjo revizijo, je predstavil rezultate letošnje ankete o vlogi notranjih revizorjev in aktualnih tveganjih bančnega poslovanja. Pri slednjih je anketa pokazala, da se notranji revizorji v Sloveniji zavedajo in prihodnja tveganja ocenjujejo zelo podobno kot druge specializirane organizacije po svetu, kot najpomembnejša prihodnja bančna tveganja pa so prepoznali strateško tveganje, kreditno tveganje, regulatorno in operativno tveganje.

V okviru specialističnih tem so bile podrobneje obravnavane notranje revidiranje korporativnega upravljanja in procesov ICAAP ter ILAAP, načini in pristopi pri upravljanju modelskega tveganja, ki je še zlasti z uvedbo standarda MSRP 9 pridobil na pomenu, razmejevanje vlog in odgovornosti med tremi obrambnimi linijami na področju informacijske varnosti, organiziranost in prioritete stanovskih združenj za notranjo revizijo, družbeno odgovorno bančništvo in sodelovanje notranje revizije pri delu nadzornega sveta z nosilci tem Attilo Kövesdijem iz NLB, Jurijem Kodretom iz družbe Deloitte, Božidarjem Dajčmanom iz NKBM, Polono Pergar Guzaj, predsednico Združenja notranjih revizorjev IIA – Slovenskega inštituta, Adriano Rejc Buhovac in Markom Košakom, oba z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Zaključek posveta je bil namenjen predstavnikom regulatorne sfere. Tako je Tanja Štrukelj, direktorica oddelka Nadzor bančnega poslovanja v Banki Slovenije, udeležencem predstavila primere dobrih praks pri ocenjevanju kreditne sposobnosti na podlagi ugotovitev nadzorniških pregledov in regulatornih smernic, Branka Glojnarič iz sektorja za preventivo in nadzor Urada RS za preprečevanje pranja denarja, je spregovorila o ključnih zahtevah s področja PPDFT, Damjana Iglič, direktorica oddelka Sistemski nadzor in regulativa v Banki Slovenije, pa je podala zgoščen in nazoren pregled obsežne bančne regulative s poudarkom na novostih, ki jih prinaša junija sprejet paket za zmanjšanje tveganj, zlasti direktiva CRD5 in uredba CRR2.

Posvet je bil sklenjen v spodbudnem tonu z ugotovitvijo, da notranji revizorji neprestano pridobivajo nova znanja, se soočajo in prilagajajo spremenjenim pogojem poslovanja bank pri izvajanju svojih ključnih in legitimnih vlog ter tudi preko tovrstnih posvetov poglabljajo odnose z notranjimi in zunanjimi deležniki, vse s ciljem čim bolj uspešnega izvajanja svojega poslanstva.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 26. september 2019

 

Nazaj