Sporočila in odgovori medijem - 2019

 

Sporočilo za javnost

Vprašanja in odgovori glede Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

 

Združenje bank Slovenije (ZBS), banke in hranilnice (v nadaljevanju banke) smo v zadnjem času prejeli več medijskih vprašanj, povezanih z novim Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (v nadaljevanju Sklep), ki je bil objavljen v Uradnem listu danes, dne 25. 10. 2019. V nadaljevanju zato v obliki odgovorov na posamezna, najpogostejša vprašanja, povzemamo ključna dejstva, kot izhajajo iz Sklepa

 

Kdaj začne Sklep veljati?

Sklep začne veljati 1. novembra 2019.

 

Kaj Sklep prinaša?

Sklep:

  • omejuje ročnost osebnih (potrošniških) kreditov na največ 7 let ter dovolil nekaj manjših odstopanj;
  • omejuje znesek največje mesečne obremenitve za osebne (potrošniške) in stanovanjske kredite. V praksi pomeni, da bo lahko banka potrošnika kreditirala do največ 50 % mesečnega prihodka (v primeru, da je prihodek višji od 2-kratnika minimalne bruto plače, se znesek nad 2-kratnikom lahko obremeni do največ 67 %). Ob tem mora potrošniku ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače (674 EUR do 31.12.2019 in 715 EUR po 1.1.2020). V kolikor preživlja družinskega člana ali drugo osebo, je potrebno znesku minimalne neto plače dodati še znesek/zneske za preživljanje družinskega člana/članov (do 402,18 EUR).

 

Za koga velja Sklep?

Sklep velja izključno za banke in hranilnice ter podružnice tujih bank, ki poslujejo v Sloveniji. Sklep ne velja za lizing družbe in druga podjetja, ki izvajajo dejavnosti potrošniškega kreditiranja (niso banke), in tudi ne velja za čezmejno zadolževanje gospodinjstev (tudi neslovenske spletne kreditne ponudbe).

 

Ali omejitve veljajo tudi v tujini oziroma se lahko potrošnik kreditira tam?

Omejitve veljajo samo za banke in hranilnice v Sloveniji. V tujini ta pravila ne veljajo. Kot smo seznanjeni na ZBS, ima tovrstne omejitve ročnosti le nekaj držav v EU. Potrošnike bi opozorili, da pred sklepanjem kreditov v tujini odločitev dobro preučijo in se zlasti seznanijo z zakonodajo, ki velja za to področje, saj ni vsesplošnih pravil v EU, temveč v vsaki državi velja lokalna zakonodaja.

 

Ali ni kontradiktorno, da Evropska centralna banka bankam zaračunava negativne obrestne mere s ciljem, da bodo poslovne banke več kreditirale, hkrati pa omejuje kreditiranje v državi?

Za poslovne banke je gotovo težko logično povezati takšne, med seboj nasprotujoče si ukrepe. S predlaganim ukrepom se tako omejuje predvsem rast kreditiranja prebivalstva, ki pa po mnenju ZBS ne predstavlja sistemskega problema prezadolženosti prebivalstva. Tudi z vidika izpostavljenosti kreditov prebivalstva v bančnem sistemu le-ta predstavlja manjši del naložbenega portfelja bank, ki so tudi zelo razpršene, hkrati pa je prebivalstvo v deležu Bruto domačega proizvoda zadolženo manj kot prebivalci primerljivih evropskih držav. Prav tako je se je v prejšnji krizi pokazalo, da je segment kreditiranja prebivalstva zelo odporen na krize in v bankah ni predstavljal sistemskega problema.

 

Kaj pokažejo primeri izračunov kreditne sposobnosti po novem?

Predpostavke:

  • minimalni ostanek od plače: 715 EUR (76 % od 940,58 EUR bruto, kar je višina minimalne plače s 1.1.2020),
  • znesek za preživljanje družinskega člana[1]: 237,29 EUR na otroka (otrok v dvo-starševski družini),
  • znesek za preživljanje družinskega člana: 309,68 EUR na otroka (otrok v eno-starševski družini).

 

Primer 1:

Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma.

Plača kreditojemalca: 1.119 EUR (povprečna neto plača v Republiki Sloveniji v juliju 2019)

Obstoječi krediti: 0 EUR

Kreditna sposobnost = 1.119 - (715+237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 167 EUR

Znesek osebnega (potrošniškega) kredita na 7 let = okvirno maksimalno 11.500 EUR

Znesek stanovanjskega kredita na 20 let = okvirno maksimalno 30.000 EUR

 

V tem primeru se lahko vsak od staršev štiričlanske družine zadolži največ do 30.000 EUR (skupaj za 60.000 EUR), v kolikor oba prejemata slovensko povprečno plačo. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.

 

Primer 2:

Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma.

Plača kreditojemalca: 1.056 EUR neto

Obstoječi krediti: 0 EUR

Kreditna sposobnost = 1.056 - (715+237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 104 EUR

Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno 7.000 EUR

Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = okvirno 18.500 EUR

 

V tem primeru se lahko vsak od staršev štiričlanske družine zadolži največ do 18.000 EUR (skupaj za 36.000 EUR), v kolikor oba prejemata 1.056 EUR neto plače. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.

 

Primer 3:

Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma.

Plača kreditojemalca: 928 EUR neto

Obstoječi krediti: 0 EUR

Kreditna sposobnost = 928 - (715+237) = 0 EUR

Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = 0 EUR

Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = 0 EUR

 

V tem primeru nobeden od staršev ne more najeti kredita.

 

Primer 4:

Dvočlanska družina z enim mladoletnim otrokom (npr. mati samohranilka)

Plača kreditojemalca: 1.119 EUR (povprečna neto plača v Republiki Sloveniji v juliju 2019)

Obstoječi krediti: 0 EUR

Kreditna sposobnost = 1.119 - (715+310) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 94 EUR

Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno maksimalno 6.500 EUR

Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = okvirno maksimalno 17.000 EUR

 

V tem primeru se lahko mati samohranilka zadolži največ do 17.000 EUR. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.

 

Primer 5:

Upokojenec

Pokojnina: 657 EUR (povprečna neto starostna pokojnina v Republiki Sloveniji v avgustu 2019)

Obstoječi krediti: 0 EUR

Kreditna sposobnost = 657 - 715 = 0 EUR

Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = 0 EUR

Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = zaradi starosti, kreditiranje na 20 let ni mogoče

 

V tem primeru se upokojenec ne more zadolžiti.

 

Primer 6:

Upokojenec

Pokojnina: 800 EUR neto (nadpovprečna neto pokojnina)

Obstoječi krediti: 0 EUR

Kreditna sposobnost = 800 - 715 = maksimalni znesek mesečnega odplačila 85 EUR

Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno maksimalno 6.000 EUR

Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = zaradi starosti, kreditiranje na 20 let ni mogoče

 

V tem primeru upokojenec lahko najame kredit do 6.000 EUR.

 

Po do sedaj veljavni zakonodaji je bilo upoštevano, da potrošniku po poplačilu kreditnih obveznosti ostane večji del ali celotna minimalna plača, odvisno od banke ter namena kreditiranja. Pri krajših ročnostih so banke kreditirale pod minimalno plačo, saj bi sicer določene trajne dobrine delu prebivalstva postale praktično nedosegljive. V skladu s vsebino novega Sklepa pa je za razliko od trenutno veljavne ureditve, pri izračunu kreditne sposobnosti potrebno upoštevati tudi denarna sredstva, ki omogočajo dostojno preživljanje vzdrževanih članov, kar je z vidika odgovornega financiranja tudi nujno. Vendar se doslej ta strošek ni navajal eksplicitno kot zagotavljanje eksplicitno določenega dela dohodka za vzdrževane družinske člane, je pa sicer bil zajet v kategoriji življenjskih stroškov.

 

Kolikšen del populacije ne bo mogel dobiti več kredita?

Banke težko določijo, kolikšen del populacije ne bo več kreditno sposoben, ker je to odvisno od trenutne zadolženosti, števila družinskih članov in še nekaj dejavnikov.

Glede na statistične podatke pa ocenjujemo, da:

  • 57 % upokojencev (213 tisoč od 380 tisoč), ki prejema starostno pokojnino do 700 EUR, kredita pri bankah ne bo moglo več dobiti;
  • vsaj 20 % zaposlenih (114 tisoč), ki prejema neto plačo do 928 EUR (podatki SURS), in preživlja enega ali so-preživlja enega otroka, ne bo moglo dobiti kredita;
  • tudi v višjih razredih neto plač med 10-25 % zaposlenih zaradi novega Sklepa ne bo moglo dobiti kredita.

 

Ali bo imelo izvajanje Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva širše posledice?

Banke ocenjujejo, da bo omejitev kreditiranja imela širše posledice, v kolikor država prebivalcem ne bo ponudila alternativnih virov financiranja za nakupe nepremičnin in financiranje tekoče porabe. Ocenjujemo, da se bo kreditiranje zmanjšalo za 50 – 70 mio EUR mesečno oz. 600 – 740 mio EUR letno, kar vpliva tudi na zmanjšanje potrošnje v maloprodaji, kakor tudi na nakupe  predvsem »rabljenih« stanovanj, posledično tudi na nižje prihodke države  iz naslova davka na dodano vrednost.

V vmesnem času, dokler država državljanom ne bo ponudila alternativnih virov financiranja, ocenjujemo, da se bo znižal življenjski standard, saj nekatere dobrine ne bodo dosegljive, zaradi omejevanja zasebne potrošnje pa bo ukrep predvidoma negativno vplival tudi na rast BDP. Učinke je težko natančno oceniti, ker se bo del potrošnikov verjetno odločil tudi za zadolževanje na »sivem« ali nereguliranem trgu, ki ni transparenten, in bo zaradi takšne odločitve lahko plačeval bistveno višje stroške, hkrati pa bo ta del potrošnikov izpostavljen tudi tveganjem ter drugačnim pravilom izterjave.

 

Združenje bank Slovenije

Ljubljana, 25. oktober 2019

 


[1] Znesek za vzdrževanega družinskega člana je lahko tudi višji in sicer do 402,18 EUR.

Nazaj