Sporočila in odgovori medijem - 2019

Sporočilo za javnost

Dan slovenskih bančnikov

 

Brdo pri Kranju, 8. november 2019: Danes je na Brdu pri Kranju potekal tradicionalni dan slovenskega bančništva z mednarodno udeležbo predstavnikov bančne in finančne industrije, gospodarstva, akademske sfere in regulatorjev bančnega trga. Ključna vprašanja letošnjih razprav so bila povezana z vplivom denarne politike na druge makroekonomske politike in na finančni sistem ter vzdržnostjo poslovnih modelov bank v trenutnih razmerah, razpravljavci pa se niso izognili niti aktualnim regulatornim restrikcijam pri kreditiranju prebivalstva.

 

V pozdravnem nagovoru je Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, uvodoma predstavila širši okvir uspešnosti poslovanja bančnega sistema in gospodarstva, ki ga določajo štiri ključni dejavniki: denarna politika, fiskalna politika in druge ekonomske politike, stanje zadolženosti različnih sektorjev ter zaupanje. Transmisijski kanal denarne politike je v Republiki Sloveniji pričel delovati šele po sanaciji bančnega sistema in s tem pozitivno vplival na gospodarsko okolje, prav tako pa na drugi element – proces konsolidacije javnofinančnega položaja, ki je s tem ustvaril prostor za vodenje ekonomskih politik, ki lahko spodbujajo rast s produktivnimi izdatki.

V sektorju nefinančnih družb smo že od začetka desetletja priča pospešenemu procesu razdolževanja, kar je izjemno pomembno, ker se s tem ustvarja nov prostor za financiranje, sektor prebivalstva pa trendov prezadolženosti ni izkazoval niti v najbolj rigoroznem obdobju gospodarske krize in je vseskozi predstavljal edino stabilno bančno kreditno aktivnost.

Okolje ekonomskih politik je pozitivno vplivalo tudi na bilance bank, skozi procese, ki so potekali na segmentu razdolževanja različnih sektorjev gospodarstva, danes pa jih žal pomembno bremeni s pomembnim negativnim stroškom na presežno likvidnost. Zato je za prvi del današnje konference izjemno pomembna diskusija o tem, ali je denarna politika s svojim učinkovanjem v Evropi dosegla dno in ali je nastopil skrajni čas za premislek, kako lahko oblikujemo kombinacijo različnih politike (vključno z makrobonitetno in razvojno), ki bi koristile gospodarski aktivnosti.

Blaž Brodnjak, predsednik Nadzornega sveta ZBS, je jasno in odločno opozoril na dejstvo, da se globalna ureditev korenito spreminja. Priča smo geopolitičnim premikom, ne samo v trgovinskih odnosih, ampak tudi pri varnostnih vidikih, ki bodo bistveno vplivali na prihodnja življenja vseh nas. Vse deležnike je pozval k vodenju rednega in intenzivnega dialoga o ključnih izzivih ter skupnih priložnostih z namenom doseganja naše skupne dobrobiti.

Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je v svojem nagovoru predstavil pogled Banke Slovenije in evrosistema na razmere v Sloveniji, Evropi in širše, na tej podlagi sprejete usmeritve centralne banke ter kakšni so njeni načrti za prihodnje. Opaža, da se globalna rast upočasnjuje, saj bo v letošnjem letu gospodarska rast počasnejša glede na lani v kar 90 % članic Mednarodnega denarnega sklada. Enako je v Evropski uniji ter seveda tudi Slovenija ni izjema. Razmere sicer niso enoznačne in obstaja precejšnja dvojnost: največji negativni signali prihajajo od industrijske proizvodnje, ki je vpeta v mednarodno dogajanje, nekateri deli gospodarstva, kot je na primer storitveni sektor, pa delujejo zelo dobro in posledično smo še vedno priča razmeroma dobrim razmeram na trgu dela. Ampak je ob tem potrebno opozorili na pomembna tveganja, ki so pred nami, ki so tudi popolnoma drugačna, kot so bila v preteklosti. Razkrajajo se sistemi in integracije v mednarodni ureditvi, ki smo jo gradili desetletja in posledično ne vemo, kako bodo tveganja v teh razmerah mogoče obvladovati. Evropska centralna banka je že pred leti pričela aktivno uporabljati nabor ukrepov, ki jih ima na voljo, vključno z nekonvencionalnimi ukrepi, in razmere so trenutno edinstvene z zgodovinskega vidika. ECB se je letos odločila, da bo izvedla še en poskus revitalizacije povpraševanja in rasti cen s širšim naborom ukrepov: nadaljnje znižanje obrestne mere, obnovitev ciljane dolgoročne operacije posojanja, ekstenzivni program nakupa dolžniških vrednostnih papirjev, in okrepitev zaveze ECB, da bo obrestne mere ohranjala na nizki ali celo negativni ravni daljše časovno obdobje oz. toliko časa, kolikor bo potrebno, da se inflacija približa ciljnim 2 %. Stranske posledice takšne politike so dodaten stres ne samo bančnemu, ampak tudi širšemu finančnemu sistemu, banke pa se na te razmere odzivajo na različne načine, tudi s prevzemanjem večjih tveganj za finančno stabilnost. V širšem evropskem prostoru je 20 držav, ki so uvedle ali okrepile makrobonitetne ukrepe, ki so trenutno aktualni tudi pri nas, vse z namenom preprečitve morebitnih makrofinančnih nestabilnosti in da bo politika ECB imela delujoče transmisijske mehanizme.

Tudi Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je poudarila zavedanje, da smo v obdobju velikih izzivov, s katerimi se skupaj soočajo banke in gospodarstvo. Pomembno je, da se zavedamo naše povezanosti in da pri obvladovanju tveganj, ki so pred nami, drug drugemu dajemo podporo. Na ministrstvu se osredotočajo na ustvarjanje prijaznega podjetniškega okolja, v kar sodi tudi finančno okolje. Ukrepi so usmerjeni v nadaljnje izboljševanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in razvoja podjetništva s poudarkom na MSP in področjem tehnologije, ki prispeva k večji dodani vrednosti. Že med zadnjo finančno krizo so bili v sodelovanju s SID banko oblikovani obsežni posojilni skladi, potrpežljiva posojila in posojila za razvoj in internacionalizacijo ter naložbe. Gre za pomemben ukrep, ki preprečuje hude posledice, kot smo jim bili priča v pretekli krizi, izpostavljen pa je bil tudi pomen Slovenskega podjetniškega sklada in njegovo sodelovanje z bankami. Do leta 2023 bodo na razpolago sredstva za mikrokredite in za garancije s subvencijo obrestne mere, sklad skladov pa neposredno ali preko finančnih posrednikov omogoča mikrokredite, kredite za raziskave in razvoj ter inovacije, semenski kapital in portfeljske garancije. Sredstva bodo usmerjena v povečanje konkurenčnosti podjetij in s tem gospodarske rasti preko kreditov za raziskave, razvoj in inovacije, krepitev digitalizacije in digitalne transformacije podjetij, spodbude za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, internacionalizacijo ter učinkovito podporno okolje za podjetništvo in inovativnost.

Sonja Šmuc, direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je predstavila trenutna gospodarska pričakovanja. Ocena GZS za letošnjo gospodarsko rast je 2,9 %, in tudi v letih 2020 in 2021 naj bi bila pozitivna in približno enkrat višja od rasti v evroobmočju. To je dobra spodbuda za prihodnost, vseeno pa bi bila rast za zapolnitev razvojne vrzeli lahko višja, vsaj 4-odstotna. Glede na sestavo BDP ostaja zelo pomembna potrošnja gospodinjstev, investicije pa se upočasnjujejo, vendar še vedno ostajajo na relativno visokih odstotkih. Rast investicij v industriji se bo znatno umirila, h gospodarski rasti bo največ prispevala zasebna potrošnja. Predstavila je tudi panoge, kjer trenutno obstaja največji potencial kreditiranja glede na kazalnike zadolženosti, in sicer predelovalne dejavnosti, trgovina, promet in skladiščenje, energetika ter gradbeništvo. Zadolženost podjetij je rekordno nizka, njihov likvidnostni položaj prav tako ugoden, finančne ovire so torej trenutno zgodovinsko nizke. Ne glede na to so glavni izzivi slovenskega gospodarstva naslednji: moč izvoznega povpraševanja se ohlaja, pri čemer obstajajo razlike med posameznimi panogami in tudi znotraj panog, podjetja se soočajo s kadrovskimi omejitvami pri pridobivanju izkušenih zaposlenih, prisotni so pritiski na rast stroškov dela, ki podjetja spodbujajo tudi k večji avtomatizaciji proizvodnih in poslovnih procesov, podjetja pa se ukvarjajo tudi z vprašanji, kako dolgo bodo obrestne mere ostale tako nizke in kakšno likvidnostno rezervo naj ohranjajo glede na izkušnje z bankami po zadnji krizi.

Naloge bank, kot jih vidi GZS, so v zagotavljanju konkurenčnega in fleksibilnega financiranja investicij ter obratnega kapitala, ustrezno financiranje storitvenih družb in podpora povpraševanju gospodinjstev, pri čemer pa so sprejete makrobonitetne omejitve Banke Slovenije pri potrošniških posojilih verjetno pretirane, saj se je potrebno zavedati, da bo znižana rast povpraševanja (ki predstavlja 52 % BDP) upočasnila gospodarsko rast. Izpostavila pa je tudi projekt sodelovanja GZS in ZBS na področju finančnega poročanja, ki lahko prinese skupne dobrobiti v smislu poenotenja, pocenitve in učinkovitosti poslovnih procesov.

Za uvod razprave s poudarkom na učinkih in pasteh aktualne denarne politike je profesor Takahashi Tomohiko predstavil vpliv japonske politike nizkih oz. negativnih obrestnih mer, ki traja vse od let 1999 oz. 2016, na kreditne institucije oz. njihovo dobičkonosnost in s tem stabilnost. Zaradi trajno nizkih obrestnih mer in položne krivulje donosa ter posledičnega pritiska na obrestne marže si banke ne morejo obetati rasti obrestnih prihodkov, zato morajo zlasti regionalne banke, ki so se izkazale kot manj učinkovite, izboljšati svoje poslovanje ter prihodke iz naslova opravnin (tudi z uporabo umetne inteligence in robotizacije procesov), če pa to ne bo zadoščalo, bodo potrebni nadaljnji konsolidacijski procesi in partnerstva.

Sledila je aktualna razprava, v okviru katere so udeleženci okrogle mize z naslovom vpliv denarne politike na makroekonomske politike in finančni sistem, ki jo je vodil profesor Igor Masten, predstavili svoje poglede na pozive k vodenju aktivnejše fiskalne politike, zlasti v državah, kjer obstaja zadostni prostor za fiskalni stimulus, ki je zlasti na področju javnih investicij zaradi svojih multiplikativnih učinkov in v razmerah nizkih obrestnih mer dokazano učinkovit.

Razpravljavci so ugotovili, da bomo še vsaj pet let nadaljevali svoje bivanje v območju nizkih obrestnih mer, v katerem smo se znašli že pred časom. Za banke to pomeni, da bodo vsi izzivi za njihove poslovne modele vztrajali na agendi tudi v naslednjih letih, kar bo tudi tema podrobnejše razprave na naslednji okrogli mizi s slovenskimi poslovnimi bančniki. Z makroekonomskega vidika pa aktualno vprašanje ostaja, ali bodo ukrepi denarne politike prinesli tudi previdno izogibanje čerem, ki jih povzročajo tudi negativni premoženjski učinki in drugi spremljajoči pojavi ekspanzivne denarne politike. Tudi pri fiskalni politiki je razprava pokazala, da je izzivov ogromno. Od tega, da sistematika celotnega fiskalnega ustroja EU ni najbolj ustrezna, do tega, da obstaja potreba po vodenju aktivn(ejš)e fiskalne politike ob hkratnem iskanju ravnovesja z javnofinančno vzdržnostjo.

V popoldanskem delu srečanja je o strukturnih spremembah in glavnih izzivih digitalizacije, s katerimi se soočajo banke, spregovorila Alexandra Maniati iz Evropske bančne federacije (EBF). Direktiva št. 2015/2366 EU  o plačilnih storitvah na notranjem trgu (PSD 2) od bank zahteva, da tretjim ponudnikom omogočijo dostop do plačilnih računov (iniciacija plačil iz bančnih računov strank kot tudi zagotavljanje informacij v povezavi s plačilnimi računi strank). Vzpostavlja se tudi sistem takojšnjih plačil, ki bo po pričakovanju evropskih regulatorjev pomenil vzpostavitev panevropskega plačilnega inštrumenta. Izziv za banke in ostale finančne inštitucije predstavlja tudi selitev poslovanja v oblake, ki je nujna z vidika tehnoloških potreb, hkrati pa predstavlja izziv zaradi regulatornih zahtev po zagotavljanju visokega nivoja nadzora in varnosti podatkov, ki se nahajajo pri upravljavcih oblakov. Visoka stopnja digitalizacije omogoča dobro uporabniško izkušnjo za stranke in predstavlja velik razvojni potencial, po drugi strani pa povečuje tveganje kibernetske varnosti. Z namenom zagotavljanja čim višje stopnje varnosti in enotnosti regulatornega okvirja sta bili sprejeti direktiva 2016/1148 EU o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v EU, ter uredba  2019/881 EU  o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti. Tudi Evropski bančni organ (EBA) je z enakim namenom pripravlja smernice o informacijski in komunikacijski tehnologiji ter obvladovanju varnostnih tveganj. Ključne aktivnosti EBF so zato usmerjene v podporo bančnemu sistemu na EU ravni pri zagotavljanju kibernetske odpornosti, harmonizaciji regulative in ozaveščanju zaposlenih in potrošnikov o kibernetski varnosti.

Globalne trende na področju kartičnega poslovanja sta predstavila Adolfo Lurenti, glavni evropski ekonomist Vise in Luka Gabrovšek, ki je v MasterCardu Slovenija odgovoren za poslovni del in ključna partnerstva.  Adolfo Lurenti je predstavil ključne makroekonomske kazalnike največjih svetovnih gospodarstev. Poudaril je, da so že izraženi znaki potencialne recesije v ZDA, Evropa pa prav tako zaznava ohlajanje gospodarske rasti. Slednjo močno ogrožajo tudi trgovinske vojne (rast svetovnega gospodarstva bo zato nižja predvidoma za 1,9%). Brexit vnaša negotovost v gospodarstvo Velike Britanije in znižuje gospodarsko rast v Evropski uniji. Brexit brez dogovora bi močno vplival na potrošnjo britanskih gospodinjstev. Kljub ohlapni denarni politiki zaostreni pogoji kreditiranja zavirajo gospodarsko rast. Na naslednji gospodarski cikel bi lahko pozitivno vplivale spremembe, ki so že v teku zaradi industrijskega razvoja - uvajanja mobilnega omrežja 5G, ki bo omogočal nove možnosti prenosa podatkov ter razvoj novih storitev (pametne stavbe, robotika v medicini) in aplikacij, kar bo ključno vplivalo tudi na razvoj plačil. Do leta 2035 bi lahko 5G v različnih panogah omogočil za 12,4 bilijona dolarjev gospodarske dejavnosti.

Luka Gabrovšek je v povezavi s plačili izpostavil eliminacijo med uporabniško izkušnjo in varnostjo. Inovacije so tehnološke, poslovne in družbene in slednje narekujejo tempo svetovnega razvoja. Inovacije bodo omogočale tudi razvoj varnosti ob še boljši uporabniški izkušnji. Z inovacijami se plačilni ekosistem odpira k novim igralcem na trgu. Digital first je nov koncept, ki uporabniku omogoča, da si preko digitalnega kanala takoj ob izdaji naloži plačilno kartico v svojo mobilno denarnico in jo takoj prične tudi uporabljati. Transakcije pa verificira s svojim pristnim odtisom, kar nudi najvišji nivo varnosti.

Vprašanja dolgoročne vzdržnosti poslovnih modelov bank in nebančnih posrednikov je iz vidika nadzornika osvetlil Simon Jazbec, svetovalec (analitik) v oddelku Sistemski nadzor in regulativa na Banki Slovenije, iz vidika globalnega okolja in globalnih perspektiv pa Dimitrios Goranitis, vodja področja finančnih tveganj in regulative v Deloittu.

Simon Jazbec je povedal, da analiza poslovnih modelov bank v zadnjih letih postaja vse bolj pomembna tako iz vidika mikro in makro bonitetnega nadzora kot tudi dela regulatorjev doma in v tujini. Ključno vprašanje, ki si ga nadzorniki zastavljajo, je povezano s srednje in dolgoročno vzdržnostjo poslovnih modelov, saj je slednja pomembna za doseganje dobičkonosnosti bank in nadalje tudi doseganja cilja finančne stabilnosti bančnega sistema. V finančno manj kompleksnih in konservativnih sistemih je prostora za raznolikost poslovnih modelov malo, zato je posledično tudi manj manevrskega prostora za prihod inovativnih finančnih posrednikov. Procesi, ki se oblikujejo v takih sistemih so usmerjeni zgolj v optimizacijo delovanja deležnikov (konsolidacijo in ustrezno strukturo lastništva). Nadzorniki in regulatorji skozi svojo politiko indirektno vplivajo na oblikovanje poslovnih modelov, zato je razumevanje le-teh ključno pri sprejemanju ustreznih ukrepov in strategij.

Dimitrios Goranitis pa je izpostavil pritisk okolja na bančni sektor v obliki nizkih (negativnih) obrestnih mer, zaostrovanja regulatornega okvira, konkurence s strani tretjih ponudnikov finančnih storitev, zahtev po donosnosti s strani lastnikov ter pričakovanj strank po čim boljši uporabniški izkušnji. Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 9 od bank zahtevajo, da ovrednotijo svoje portfelje, saj MSRP 9 zahteva oblikovanje rezervacij, vezanih na pričakovane izgube. Ob tem se vzpostavlja vprašanje ali banke lahko ob sklenitvi kreditne pogodbe ustrezno ocenijo prihodnjo pričakovano izgubo, ki bi se lahko realizirala v dobi odplačevanja kredita. Denarna politika nizkih obrestnih mer zmanjšuje možnost ustvarjanja prihodka za banke, ki stroška ležarin za depozite niso prenesle na deponente. Hkrati pa tveganja kibernetske varnosti predstavljajo operativno tveganje, zato banke namenjajo veliko resursov v razvoj umetne inteligence in zaščite pred hekerskimi napadi. Regulatorno okolje postaja vse bolj kompleksno, po ocenah raziskav je kar 10 do 15 % odstotkov zaposlenih v bankah vključenih v procese zagotavljanja skladnosti z regulativo. Fintech podjetja so generator inovacij v bančnem sektorju, vendar zaenkrat še ne predstavljajo konkurence z vidika prihodkovnih učinkov. V finančno poslovanje vključujejo predvsem mobilno tehnologijo, katere pomanjkanje na strani bančnih ponudnikov, predvsem mlajše stranke vabi k uporabi storitev ne-bančnih ponudnikov. Novoustanovljene, povsem digitalne banke, brez bančnih poslovalnic, omogočajo digitalno naprednim uporabnikom upravljanje svojih sredstev izključno preko mobilnih aplikacij. Start-up podjetja v poslovanje uvajajo tehnologijo veriženja blokov zaradi transparentnosti in avtomatizacije finančnega poslovanja preko pametnih pogodb. Umetna inteligenca avtomatizira procese, kot je analiza podatkov, s čimer pomaga prihraniti veliko časa, vendar, še pomembneje, lahko pomaga pri odkrivanju prevar s spremljanjem vedenjskih vzorcev strank. Banke se bodo morale transformirati, če bodo želele ostati konkurenčne. Digitalne banke na novo opredeljujejo prihodnost bančništva. Po raziskavi Delloita se potrošniki odločajo za slednje zato, ker so bolj učinkovite (44%), nudijo večji nadzor nad denarjem (24%), dostopanje preko enostavnih mobilnih aplikacij (22%), cenejše vodenja računa (18%) in bolj personalizirano ponudbo (14%). Banka prihodnosti bo torej bolj digitalna v odnosu do strank z vidika boljše uporabniške izkušnje in bo hkrati digitalno tehnologijo uporabljala tudi za čim več rutinskih internih procesov, robotiko pa za podatkovne obdelave in pomoč pri dialogu s strankami. Tehnologija veriženja blokov se bo uporabljala za pametne pogodbe in spremljavo strank v okviru zahtev poznavanja stranke. Podatki se bodo še nadalje selili v oblake ob hkratnem poudarku na njihovi kvaliteti, dostopnosti, varnosti in tudi zniževanju stroškov.

Predstavitvam je sledila razprava, v okviru katere so udeleženci okrogle mize z naslovom vzdržnost poslovnih modelov bank in nebančnih posrednikov, ki jo je vodil predsednik Uredniškega odbora Bančnega vestnika dr. Božo Jašovič, sodelovali pa so predsedniki uprav slovenskih bank in hranilnice Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB; John Denhof, predsednik uprave NKBM; mag. Jože Lenič, predsednik uprave Abanke; mag. Mario Henjak; predsednik uprave Gorenjske banke, mag. Andrej Plos, predsednik uprave Sparkasse in dr. Jaka Vadnjal, predsednik uprave Hranilnice Lon, predstavili svoje poglede na pritiske, ki jih banke občutijo kot potrebo po spremembi poslovnih modelov. Prihajajo iz treh smeri: sprememb in zaostrovanja regulativnega okolja in regulativne arbitraže (vzpon bančništva v senci), denarne politike ničelnih obrestnih mer in kvantitativnega sproščanja ter konkurence fintech družb. Razpravljavci so ugotovili, da je nekaj manevrskega prostora za ustvarjanje boljšega poslovnega rezultata še na strani zniževanja stroškov in povečevanja učinkovitosti na račun digitalizacije v zalednih procesih ter digitalizacije poslovalnic, saj je število bančnih enot še vedno enako kot pred leti, ko stranke še niso mogle opravljati storitev preko elektronskih in mobilnih bank, ki danes dosegajo že precej visoko penetracijo pri strankah. Rast pa je možna tudi z večanjem ekonomije obsega preko nadaljnje konsolidacije bančnega sektorja. V slednjo banke sili tudi regulatorni pritisk. Banke bodo strankam v prihodnosti morale omogočiti tudi uporabniško izkušnjo, ki jim jo danes nudijo fintech ponudniki finančnih storitev. Slovenske stranke danes v povprečju uporabljajo 4 do 5 bančnih storitev, zato je nekaj možnosti za rast tudi na strani prodaje dodatnih produktov strankam.

ECB v svoji študiji učinkov politike negativnih obrestnih mer in kvantitativnega sproščanja ugotavlja, da ima taka politika vpliv na krčenje obrestne marže bank, ker banke negativnih obrestnih mer ne morejo v celoti prenesti na deponente. Beseda je tekla tudi o morebitni uvedbi ležarin. Nekateri razpravljavci so poudarili, da je funkcija banke tudi varovanje denarja svojih komitentov, saj denar na banki ne predstavlja več naložbe, temveč hrambo. S tega vidika je sprejemljiva tudi uvedba ležarine. Če se bo obdobje politike negativnih obrestnih mer nadaljevalo, bo treba razmisliti tudi o tej možnosti, saj so nekatere tuje banke že uvedle ležarine za stranke. Izpostavljeno pa je bilo tudi drugačno mnenje, da ležarine zmanjšujejo zaupanje strank do banke, zato je bilo izraženo tudi upanje, da tega nikoli ne bo potrebno storiti.

 

Združenje bank Slovenije
Brdo pri Kranju, 8. november 2019

Nazaj