Sporočila in odgovori medijem - 2020

Sporočilo za javnost

Povzetek pripomb bančnega sektorja na predlog Zakona o poroštvih Republike Slovenije za stanovanjske kredite

 

Združenje bank Slovenije je Ministrstvu za finance posredovalo pripombe na predlog Zakona o poroštvih Republike Slovenije za stanovanjske kredite, ki je v javni razpravi do 10. februarja 2020. V nadaljevanju navajamo povzetek pripomb bančnega sektorja na predlog zakona.

 

Načeloma je državno poroštvo kot instrument zavarovanja lahko pozitiven instrument, vendar le v odvisnosti od vsebine, oblike in postopka tehnične izvedbe v praksi.

Ugotavljamo, da predlog zakona ne blaži posledic sklepa Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, kar pomeni, da se število kreditno sposobnih prebivalcev po uveljavitvi tega predloga ne bo povečalo. Če kreditojemalec ni kreditno sposoben, mu tudi predlagano poroštvo države ne bi omogočilo pridobitve kredita oziroma pridobitve takšnega zneska kredita, ki je potreben za nakup primernega stanovanja. Banke in hranilnice namreč kot primarni pogoj za odobritev kredita potrošniku v skladu z veljavnimi predpisi preverjajo njegovo kreditno sposobnost in ne vrednost ter kvaliteto pripadajočega kreditnega zavarovanja, ki predstavlja zgolj sekundarni vir poplačila kredita.

Dodatno bi koncept postopka kreditiranja, kot je zastavljen v osnutku zakona, predvidoma zahteval v bankah vzpostavitev novih oziroma dodatnih procesov spremljav. Dodatni procesi bi se pojavili tako v procesu odobravanja kot tudi spremljanja kredita ter nenazadnje njegove izterjave. To bi povzročilo dodatne stroške razvoja ob relativno nizkem potencialnem številu kreditov (upoštevajoč, da osnutek zakona ne blaži novih makrobonitetnih omejitev iz sklepa Banke Slovenije in pa tudi, da skupni znesek kreditov v višini 500 milijonov EUR do leta 2030 ni zelo visok, še posebej, ker bi bil razdeljen med več bank in v daljšem časovnem obdobju) ali pa vzpostavitev ročnega vodenja teh kreditov, kar ravno tako poveča strošek poslovanja.

Dodatna omejitev možnosti sodelovanja bank v jamstveni shemi je plačilo dodatne premije v višini 0,2 % od zneska neplačane glavnice letno, ki bi jo morala plačati banka. Stroške zavarovanja običajno nosi tisti, v korist katerega je zavarovanje izdano, lahko pa bi ga prevzela tudi država (kot spodbujevalni instrument stanovanjske politike), saj je premija predvidena kot prihodek proračuna Republike Slovenije.

Kot izhaja iz predloga zakona bi bil postopek pridobitve kredita tako za stranko, kot tudi za banko precej bolj zapleten in dolgotrajen v primerjavi z običajnimi postopki. Potrebno bo urediti razmerje med banko in kreditojemalcem, razmerje med banko ter Republiko Slovenijo oz. SID banko in razmerje ter zavarovanje med kreditojemalcem in Republiko Slovenijo oz. SID banko. Vse te postopke bi bilo potrebno predvideti na način, ki bi bolj jasno določil razmerje med banko in državo oz. SID banko po pooblastilu države.

Menimo, da bi za možnost izvajanja predloga moral biti vzpostavljen mehanizem predhodnega ugotavljanja izpolnjevanja kriterijev za pridobitev poroštva in nikakor ne naknadnega, saj bi v takem primeru ob postopkih unovčevanja terjatev prišlo do izjemno zapletenega, dolgotrajnega in dragega postopka za vse vključene, tako banke, kot stranke in državo.

Poslovanje bančnega sektorja sicer opredeljuje obsežna in kompleksna evropska ter nacionalna zakonodaja, zato bi bilo za možnost uporabe takšnega instrumenta v praksi nujno zagotoviti, da so vsebina, oblika in postopek tehnične izvedbe v praksi skladni z že obstoječimi predpisanimi postopki. Poroštvo mora izpolniti tudi vse predpisane pogoje Uredbe (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja - CRR glede uporabe nižje uteži tveganja pri izračunu kapitalske ustreznosti/tveganju prilagojene aktive, tako v času rednega odplačevanja kredita, kakor tudi v primeru morebitnega nastanka dogodka neplačila. Poleg naštetega morajo biti zakon ter izvedbeni akti skladni s postopki, predpisanimi v Zakonu o potrošniških kreditih - ZPotK-2.

V kolikor bi bili zakon oziroma vsebina, oblika in tehnični izvedbeni postopki oblikovani na način iz prejšnjega odstavka, bi bili podani tudi vsebinski pogoji za odločitev, da v primeru poroštva RS za stanovanjske kredite po takšnem zakonu ne veljajo omejitve zadnjega sklepa Banke Slovenije, saj bi nepreklicno poroštvo RS, kjer se pogoji za dodelitev poroštva preverjajo predhodno in ne naknadno, pozitivno vplivalo na tveganja finančne stabilnosti.

Zaradi navedenega predlagamo oblikovanje strokovne delovne skupine predstavnikov ministrstev, Banke Slovenije in ožje skupine predstavnikov bank, ki bi lahko pripomogla k pripravi predloga zakona, ki bo olajšal oz. omogočal reševanje stanovanjske problematike predvsem mladim državljanom, ter istočasni pripravi izvedbenih aktov na način, ki bo zagotovil njihovo ustrezno vključenost v obstoječe predpise bančnega poslovanja.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 24. januar 2020

 

Nazaj