Sporočila in odgovori medijem - 2020

Odgovori Združenja bank Slovenije na novinarska vprašanja glede posledic interventnih ukrepov na poslovanje bank

 

Vlada je sprejela številne ukrepe, ki bodo pomagali gospodarstvu preživeti vsaj prvih nekaj mesecev krize, med njimi je tudi moratorij na odplačilo dolgov. Tudi za banke je to ključen ukrep, brez katerega bi kakšni banki grozil stečaj. Kako ocenjujete ukrepe, bodo tudi banke zaradi njih precej lažje preživele prvi šok?

Odgovor ZBS: Slovenski parlament je na predlog vlade in ob upoštevanju nekaterih naknadnih amandmajev koalicijskih strank, med drugim o prekinitvi zapadlosti vseh kreditnih obveznosti tudi za potrošnike, 20. marca sprejel zakon, s katerim bankam in hranilnicam nalaga, da brez neupravičenih razlogov podjetjem, zadrugam, društvom, zavodom in kot omenjeno tudi fizičnim osebam omogočijo enoletno zamrznitev plačila obveznosti, ki jih imajo po kreditni pogodbi, sklenjeni z banko.

Gre za intervencijski ukrep, ki bi omogočil, da subjekti, ki so se znašli v začasnem likvidnostnem primežu zaradi epidemije koronavirusne bolezni  (zlasti tisti iz najbolj prizadetih branž, kot npr. turizem in prevoz ter samostojni podjetniki kot npr. frizerji…), lažje prebrodijo težave enormnega ali ponekod celo popolnega usiha njihovih denarnih prilivov. Velja opozoriti, da ukrep velja le za banke in hranilnice, ne pa npr. za druge kreditodajalce kot so leasing družbe in drugi, ter da uvaja samo časovni zamik pri plačilu obveznosti, ki se bodo sicer morale poravnati v celoti po izteku dogovorjenega obdobja moratorija.

Fizična oseba mora na banko nasloviti vlogo v obliki obrazca, ki ga dobi pri svoji banki oziroma hranilnici, in v njej na podlagi resničnih podatkov ustrezno utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti v skladu z veljavno kreditno pogodbo. Pri podjetjih je vloga nekoliko obsežnejša: poslovodstva bodo morala npr. pripraviti še načrt ukrepov za vzpostavitev likvidnosti in banki mesečno poročati. Z namenom čim lažje operativne izvedbe postopkov bi bilo vsekakor dobrodošlo, da kreditojemalci v vlogi navajajo čim bolj konkretne informacije in dokazila ter na splošno upoštevajo navodila, ki jih banke objavljajo na svojih spletnih straneh. V izogib pretiranim konicam tudi ni potrebe po hitenju z oddajanjem vlog, saj so banke in hranilnice dolžne obravnavati vsako prejeto vlogo in odobriti odlog plačila obveznosti, če so za to izpolnjeni zakonsko opredeljeni pogoji.

Vemo, da so podobne in komplementarne (pri nas med drugim npr. možnost odloga plačila davka za čas do dveh let oziroma obročno, če je prišlo do izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije, torej iz utemeljenih razlogov, plačila prispevkov za socialno varnost, začasna zagotovitev temeljnega dohodka, jamstvena shema za odobritev novih posojil podjetjem z garancijo države ipd.) ukrepe za preprečitev najbolj destruktivnih učinkov razsajanja epidemije sprejemale tudi druge države po svetu, ter da bi banke in hranilnice v upravičenih primerih tudi same omogočale podobne opustitve kreditnih obveznosti z namenom, da subjekte, katerih poslovni model je na daljši rok ocenjen kot primeren in vzdržen, ohranijo pri življenju. V tem pogledu je gospodarstvu in bankam v prid tudi najnovejša interpretacija tovrstnih moratorijev s strani pristojnih evropskih regulatornih in nadzornih organov z vidika bonitetne in računovodske obravnave, saj jih praviloma oproščajo striktnih pravil prerazvrščanja v kategorijo slabih posojil, kot tudi z novim vladnim predlogom predvidena četrtinska ali polovična garancija države.
 

Vprašanje: Kratkoročno bodo ukrepi prijeli, toda kako naprej? Recesija je neizogibna in utegne trajati kar nekaj časa. Imate kakšne izračune, kako bodo banke to prestale?

Odgovor ZBS: Kot rečeno so vsi večbilijardni ukrepi fiskalnih in denarnih oblasti po vsem svetu, ki so s historične perspektive skoraj nepredstavljivi, namenjeni začasni omilitvi posledic monumentalne globalne korona-krize na gospodarstvo ter kot taki nujno potrebni in koristni. Vendar je treba izpostaviti bistveno posebnost te krize, to so realne in povsem konkretne ovire na strani ponudbe, ali če želite, dobave, proizvodnje ter dostave blaga in storitev zaradi eksogenega šoka - smrtonosnega virusa, ob hkratnem znižanju porabe, vse pa se dogaja praktično sočasno po vsem svetu. V tem smislu še tako »darežljiv« oblastni ukrep lahko posledice zgolj omili, pri naslavljanju vzrokov pa se zdi, da ukrepe usmerjamo, povsem upravičeno, v zajezitev epidemije z intervencijsko izolacijo in zaščito zdravja ljudi (ki so v strogo ekonomskem smislu v vlogi  delovne sile in potrošnikov), testiranjem, zagotavljanjem potrebne zaščitne opreme in kapacitet idr. Ponekod kot npr. v sosednji Italiji je bilo celo z državno prepovedjo ustavljena celotna »nenujna« proizvodnja, vse to pa nedvomno terja gromozanski gospodarski davek. Nekateri resni inštituti kot npr. McKinsey napovedujejo, da bodo karantenske omejitve v Evropi in ZDA verjetno terjale največji četrtletni upad gospodarske aktivnosti po letu 1933, upad BDP na letni ravni pa bi lahko dosegel celo 40 %, tako da v tem trenutku res lahko zgolj ugibamo, kako velika bo škoda, kako hiter bo gospodarski odboj, kakšni bodo kazalniki zadolženosti podjetij in nekaterih (že sedaj prezadolženih) držav ter kako bomo reševali njihove težave po tem. Ko govorimo o bankah je jasno, da je njihova krvna slika odvisna od stanja v gospodarstvu (seveda velja tudi obratno), vsekakor pa je sposobnost, da amortizirajo kakršnekoli gospodarske šoke, boljša kot kadarkoli prej.
 

Vprašanje: Obseg kapitala v naših bankah sedemkrat presega obseg slabih posojil, kar povečuje odpornost bank na trenutni šok, je zatrdil guverner Boštjan Vasle. Menite, da so slovenske banke na krizo pripravljene bolje kot druge evropske finančne ustanove?

Odgovor ZBS: Primerjava obsega kapitala z obsegom slabih posojil, ki so trenutno nakopičena v naložbenem portfelju bank, morda niti ni najbolj umestna, saj navaja na zgolj parcialen in retrospektiven pogled. Bolj korektno bi bilo verjetno oceniti pripravljenost bank na absorpcijo prihodnjih šokov, tako z vidika kapitala kot tudi dobičkonosnosti in likvidnosti, ki bodo nastali kot posledica razsajanja epidemije. V tem pogledu bodo prednost vsekakor imele banke, ki so v boljši kapitalski in likvidnosti poziciji ter po teh kazalcih sodeč so slovenske banke nad povprečjem v Evropski uniji. Bodo pa na končne učinke vplivali tudi drugi dejavniki, kot npr. razpršenost kreditnega portfelja, delež izpostavljenosti do manj prizadetih panog, operativna pripravljenost bank in gospodarstva ter odzivnost nosilcev ekonomske politike in regulatorja, ki je na evropski ravni sicer pokazal doslej še nevideno mero prožnosti. Trenutno banke kot ponudnice kritične infrastrukture kljub zaostrenim razmeram in omejitvam, ki so jih sprejele z namenom zaščite svojih zaposlenih in strank, poslujejo normalno.
 

Vprašanje: Bi lahko ugibali, kako visoke bi lahko bile letos izgube bank v Sloveniji in kakšne posledice bi to imelo?

Odgovor ZBS: Že v vprašanju ste korektno nakazali, da bi šlo za ugibanje, saj v tem trenutku prav nihče od nas ne ve natančno, koliko časa utegnejo trenutne razmere trajati, kako ostri bodo dodatni omejevalni prijemi, kako učinkoviti bodo blažitveni ukrepi ter zlasti, kakšne bodo razmere v drugih najpomembnejših svetovnih ekonomijah. Posledično so naše sposobnosti napovedovanja še toliko bolj omejene, zato bi bila podaja kakršnihkoli ocen preuranjena. Obstaja sicer možnost, da se v primeru optimističnega razpleta dogodkov bančni sektor izgubam celo izogne, vendar se v tem trenutku to žal ne nakazuje kot najverjetnejši scenarij.
 

Vprašanje: Lani so delničarji NLB-ja prejeli lepe dividende. Najbrž je težko pričakovati, da bo tudi v prihodnje tako ...

Odgovor ZBS: Na vprašanje, ki se nanaša na poslovanje posamezne banke, žal ne moremo odgovoriti. Lahko pa podamo splošen odgovor (op: predlagamo preoblikovanje vprašanja) in omenimo, da je Evropska centralna banka v petek, 27. marca, podala priporočilo, da banke vsaj do 1. oktobra ne izplačujejo dividend za lansko in letošnje leto, vse z namenom, da povečajo njihovo sposobnost za absorbiranje izgub in za kreditno aktivnost, s katero bodo zagotavljale prepotrebno financiranje gospodinjstev ter podjetij. Po prvih ocenah bi s tem evropski bančni sistem pridobil 30 milijard EUR dodatnega kapitala.

In podobno odgovorno ravnanje bi pričakovali tudi od drugih gospodarskih subjektov zaradi pritiska na likvidnost, katerega breme bosta v večjem delu prevzeli država in banke. Tudi po vladnem »megazakonu«, ki bo obravnavan v parlamentu ta teden, je predvideno, da se bodo podjetja, katerim bodo banke v skladu s prej omenjenim zakonom odobrile odlog plačila kreditnih obveznosti, soočila s prepovedjo izplačila dobička in nagrad za poslovno uspešnost.
 

Vprašanje: Nekateri varčevalci se sprašujejo, ali so njihove vloge varne. Kaj jim sporočate? Je bilo v zadnjih tednih opaziti večje dvige z bankomatov?

Odgovor ZBS: Likvidnostni položaj slovenskih bank je ugoden, zato bojazni za izplačila vlog varčevalcev ni, država pa ima vzpostavljeno tudi dodatno varovalno mrežo z zakonsko jamstveno shemo, ki varčevalcem zagotavlja izplačilo njihovih vlog do višine 100 tisoč EUR. Izrazitega porasta dvigov gotovine ne beležimo, tudi sicer uporaba gotovine v razmerah virusne epidemije ni najbolj priporočljiva, zato se velja v večji meri poslužiti uporabe plačilnih kartic, ob tem pa vsekakor dosledno upoštevati varnostna pravila, ki jih uporabniki prejmemo od svojih bank in na katera opozarjajo tudi potrošniške organizacije, Banka Slovenije in naše združenje. Dejansko v zadnjih tednih opažamo povečano uporabo plačilnih kartic in storitev spletnega naročanja iz prehranskih trgovin, saj se ljudje izogibajo stikom z drugimi in tudi z gotovino.
 

Vprašanje: Kakšne razsežnosti krize sicer pričakujete? Nekateri pravijo, da bo podobno kot med veliko depresijo. Bodo centralne banke in vlade lahko preprečile najhujše?

Odgovor ZBS: Kot omenjeno že v enem od prejšnjih odgovorov, so ocene različne. Pri nas je Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) popravek svoje pomladanske napovedi objavil prejšnji teden in pri tem izpostavil, da bo globina padca bruto domačega proizvoda (BDP) ključno odvisna od nadaljnjega poteka širjenja epidemije, njenega trajanja ter že sprejetih in nadaljnjih ukrepov. Ob predpostavki, da bodo sedanje zaostrene razmere trajale dva meseca, UMAR pričakuje med 6- in 8-odstotni upad BDP, ob tem pa dodaja, da lahko trajnejšo stabilizacijo gospodarskih razmer najverjetneje pričakujemo šele po razvoju in množični uporabi cepiva.

Že prej omenjena raziskava družbe McKinsey omenja, da se v takšnih razmerah potrošnja (npr. zlasti trajnih in poltrajnih dobrin, v primeru sedanje epidemiološke krize pa so v dobršni meri eliminirane tudi druge oblike porabe, kot npr. potovalne storitve, prehrana v restavracijah, servisi idr.) lahko zmanjša za približno polovico, kar brez upoštevanja sekundarnih učinkov vpliva na upad BDP do 10 %. Tako za letošnje drugo četrtletje v ZDA in evropskih državah napoveduje do 30-% padec na letni ravni ter vrnitev na raven pred krizo v zadnjem kvartalu letošnjega oz. prvem kvartalu prihodnjega leta. V primeru uresničitve neugodnih scenarijev (npr. zaradi nezmožnosti zajezitve eksponentne rasti okužb in posledičnega daljšega trajanja omejevalnih ukrepov) bi bil lahko upad tudi 40-%, kar je več, kot med drugo svetovno vojno. Koordinirani odzivi vlade in centralnih bank imajo seveda pri reševanju krize ključno vlogo in če se v komentarju omejimo na ekonomske ukrepe lahko rečemo, da so dovolj drzni in glede na resnost razmer primerni ter nujni, vse z namenom, da zagotovijo čim boljšo osnovo za čimprejšnje okrevanje po tej nenadni in nepričakovani zamrznitvi gospodarske aktivnosti.


Vprašanje: Se morda bojite tudi nove hude dolžniške krize? Evropska centralna banka je sicer sprožila 750 milijard evrov vreden program odkupovanja obveznic, pri tem pa opustila ključno omejitev, na podlagi katere je bil doslej mogoč odkup največ 33 odstotkov obveznic neke države. Za države, kot je Italija, je to dobrodošlo. Se bodo te države lahko še naprej zadolževale po trenutnih obrestnih merah, ki so zgodovinsko gledano zelo nizke, ali pa bodo pribitki vse višji, problematične države pa zato vse bolj na robu zloma? Nemčija je ob finančni krizi 2008 kritizirala ECB in nasprotovala politiki kvantitativnega sproščanja in drugim likvidnostnim ukrepom, tokrat pa se zdi, da je pozabila na svoje strahove o morebitnih uničujočih stranskih učinkih, kot je inflacija. Se finančni strokovnjaki ne bojite, da bodo ti ukrepi sčasoma privedli do visoke inflacije, ki jo bo nemogoče brzdati?

Odgovor ZBS: Evropska centralna banka (ECB) je ob tem uničevalnem virusnem pohodu prejšnji teden še odločneje stopila v bran evropskega gospodarstva in se zavezala, da bo v okviru svojega mandata storila vse, da ga bodo lahko države evroobmočja prebrodile s čim manjšimi posledicami. Ob prvih znakih povečevanja in razslojevanja pribitkov na državni dolg evrskih držav je ECB naznanila namero o nakupih dodatnih 750 milijard EUR (poleg 120 milijard, ki so bile napovedane že 12. marca 2020) državnih in celo podjetniških zadolžnic ustrezne kreditne kvalitete, ter hkrati izrazila pripravljenost, da trajanje in obseg tovrstnih nakupov poveča, če bi bilo to potrebno.

Vsekakor pa ena temeljnih zagat ostaja, kako bodo države in seveda tudi drugi ekonomski subjekti, sploh tisti, ki so bili visoko zadolženi že pred to epizodo, sposobni servisirati svoje obveznosti po tem. Tudi pomisleki glede inflacije, sploh če bi proizvodnja zastala za dlje časa, so lahko upravičeni, vendar gre nosilcem denarne politike zaupati, da bodo, podobno kot ob aktivaciji teh ukrepov, pravočasno in ustrezno reagirali z instrumentarijem, ki bi lahko zajezil neželene stranske učinke. V tem trenutku se zdi nujno naslavljanje najbolj akutnih simptomov, o kroničnih težavah in ceni zanje bomo razpravljali po dobljeni bitki.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 30. marec 2020

 

Nazaj