Sporočila in odgovori medijem - 2020

Sporočilo za javnost

 

Poudarki s tradicionalne Bančne konference

 

Sreda, 24. junij 2019: Na današnjem srečanju so se zbrali predstavniki ministrstva za finance, centralne banke, gospodarske zbornice, obrtne zbornice, podjetniškega sklada in bančne industrije. V ospredju so bila ključna vprašanja ter izzivi, povezani s pandemijo Covid-19 in njenim vplivom na gospodarstvo ter banke in pregled sprejetih institucionalnih ukrepov ter vprašanja, povezana z gospodarskimi izzivi.
 

Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, je v pozdravnem nagovoru osvetlila položaj slovenskega bančnega sistema, gospodarstva in gospodinjstev pred izbruhom pandemije Covid-19. Bančni sektor izkazuje visoko kapitalsko ustreznost in likvidnost, izpostavljenost bančnega sistema kreditnemu tveganju je bila ocenjena kot nizka. Gospodarske družbe so v krizo vstopile v razmerah nizke ravni zadolženosti, visoke dobičkonosnosti in likvidnosti, finančni položaj gospodinjstev pa se je krepil. V nasprotju s preteklimi krizami je bil sprožilec krize drugačen kakor kadarkoli prej. Regulatorni ukrepi za njeno omilitev so bili sprejeti hitro, tako na evropski kot nacionalni ravni, kar je bilo zelo pomembno, ravno tako kot tudi usklajenost ukrepov na evropski ter nacionalni ravni. Slovenija je Evropski komisiji priglasila krovno shemo v višini 2 milijardi evrov, ki vključuje ukrepe za podporo podjetjem, ki jih je prizadela pandemija Covid-19. Pri državnih poroštvih so premije za provizije za jamstvo v skladu z ravnmi, ki jih predvideva začasni okvir. Na tej osnovi sta bila v Slovenij sprejeta dva ukrepa; zakonsko določen odlog plačila obveznosti do bank do 12 mesecev in poroštvo v določenem deležu za novo financiranje postopnega vzpostavljanja gospodarske aktivnosti. Namen današnje konference je bil oceniti doseganje učinka ukrepov za zniževanje posledic Covid-19 na gospodarstvo, nasloviti vprašanja možnih načinov ukrepanja v primeru ponovitve šoka, in identificirati, katere spremembe bi bilo smiselno institucionalizirati kot trajne ter se vprašati, ali je lahko kriza tudi priložnost za pot gospodarskega okrevanja v smeri trajnostnega razvoja.

Andrej Šircelj, minister za finance je spregovoril na temo ukrepov na temo omilitve posledic Covid-19, ki se nanašajo na bančni sektor. Poudaril je, da je zdravstvena epidemija nekaj novega, zato ne gre za klasično finančno krizo, kot smo ji bili priča v preteklosti, temveč je drugačna, saj sta v ospredju zdravje in življenje ljudi. Zato so se tudi ukrepi Vlade RS nanašali najprej na zdravje in zaščito ljudi, nato pa na ohranjanje gospodarstva in delovnih mest. Na ekonomskem področju je bil sprejet Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) z namenom, da bi omilil posledice pandemije na gospodarstvo in hkrati omogočil ohranitev delovnih mest. Ukrep odloga plačila kreditnih obveznosti za 12 mesecev je sprejelo tudi več članic EU. Banke so dolžne odložiti plačilo kreditnih obveznosti na prošnjo kreditojemalca v primeru, da za to zaprosi in hkrati izpolnjuje zakonske pogoje. Možen je tudi sporazumni dogovor o moratoriju. Sprejeta rešitev, ki predpisuje zaračunavanje obresti v času moratorija, predstavlja ustrezno rešitev tako za podjetja, fizične osebe in tudi stabilnost bančnega sistema. Rešitve, ki jih uvaja novela Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), so usklajene med vsemi deležniki, zato je minister izrazil pričakovanje, da bo ukrep kmalu zaživel v polni meri, saj bo sprejet na eni od naslednjih sej vlade. Za Slovenijo je zelo pomembno tudi dogajanje na evrskem območju, kjer se je gospodarska aktivnost pomembno znižala. Države evrskega območja pričakujejo različno okrevanje, ki bo sledilo padcu BDP. Ocena rasti za Slovenijo za prihodnje leto je po ocenah Evropske komisije spodbudna, ocenjena je na 6,7 %. Po navedenem scenariju bi se gospodarska rast izenačila s padcem BDP že v letu 2021, kar je zagotovo vzpodbudno. Ob tem je še izpostavil, da bo treba upoštevati tudi vse ukrepe ministrstva za zdravje ter ministrstva za delo, ki so namenjeni preprečevanju širjenja virusnih okužb in omilitvi posledic za posameznike. Zelo pomembno je tudi ohraniti čim več podjetij in delovnih mest, zaradi česar je minister apeliral na banke, da pri tem aktivno pomagajo preko odobravanja kreditov. Poudaril je, da gospodarstvo ne more preživeti brez finančnega sektorja, enako kot tudi ne banke brez zdravih gospodarskih družb. Zaključil je, da vsaka kriza prinaša tveganja, ki jih bomo s skupnimi močmi in medsebojnim sodelovanjem lahko uspešno premagali.

Primož Dolenc, namestnik guvernerja Banke Slovenije, je uvodoma spomnil na svoj nagovor pred dvema letoma, ko je izpostavil, da je makroekonomsko okolje, v katerem bančni sistem posluje, stabilno, napoved za naslednja leta pa ugodna. Neto dobiček gospodarskih družb je v letu 2017 dosegel rekordno vrednost 3,7 mrd EUR. V letu 2019 so se v podobnem času že nakazovali znaki ohlajanja, ne pa tudi upada. Poslovanje bank je bilo do konca leta 2019 odlično, banke so v letu 2019 ustvarile rekordnih skoraj 600 mio EUR dobička pred obdavčitvijo. Slovenski bančni sistem je ostal kapitalsko močan. Nato je v letošnjem letu sledil šok, ker je prišlo do realizacije negativnega scenarija v najbolj ekstremni obliki, česar ni bilo moč napovedati. Odziv bank, je bil po njegovi oceni zelo dober, saj zaostritev »na bančnih okencih« ni bilo. Bančni sektor je prestal praktične teste načrtov neprekinjenega poslovanja, stresne teste in likvidnosti. Tudi odziv nosilcev ekonomskih politik je bi takojšen in obsežen, tako na ravni denarne politike kakor tudi na nadzorstvenem ter regulatornem področju. Spodbujevalna naravnanost denarne politike in stabilizacija razmer na finančnih trgih bosta po njegovem mnenju neposredno pomagala tudi slovenskemu gospodarstvu. Odločen je bil tudi odziv na nadzorstvenem in regulatornem področju.

Ukrepi za ohranjanje delovnih mest in nivoja dohodkov bodo zato odločilno vplivali na kreditno kvaliteto v segmentu prebivalstva, je poudaril. Ukrep odloga plačil bo zaradi svoje širše narave, saj se nanaša tudi na podjetja, imel verjetno še večje posledice. Pomemben vzvod obvladovanja tveganj mora odigrati tudi garancijska shema države. Gospodarstvo po odpravi omejitvenih ukrepov za preprečitev širjenja Covid-19 postopno okreva, vendar je aktivnost še naprej močno pod lansko ravnjo. Letošnji padec BDP Banka Slovenije ocenjuje na 6,5  %, skrajna scenarija pa kažeta možen razpon upada med 4 % in 10 %. Gospodarsko okrevanje v naslednjih dveh letih bo razmeroma močno, ob predpostavki odsotnosti močnejšega drugega vala okužb in razvoja cepiva, k njemu pa bodo prispevali domači ter tuji ukrepi ekonomskih politik. Po analizi Banke Slovenije bi po blažjem scenariju bančni sistem letos verjetno posloval blizu ničle. Pomemben dejavnik bodo tudi odlogi kreditnih obveznosti, ki izhajajo oz. bodo izhajali iz zakonske obveze in imajo tudi poseben regulatorni režim. Na Banki Slovenije ugotavljajo, da so banke zaradi Covid-19 do sredine junija prejele dobrih 24 tisoč oz. za cca. 3 mrd EUR vlog komitentov, od tega se velika večina nanaša na odloge odplačevanja kreditnih obveznosti. Približno četrtina vseh vlog trenutno še ni obdelana, delež takšnih vlog pa se v zadnjih tednih bistveno zmanjšuje. Spodbuden je tudi podatek, da je od začetka maja dalje prirast vlog za odloge in likvidnostna posojila zelo majhen, saj so banke veliko večino vseh vlog dobile do konca aprila.

V razpravi na temo učinkov sprejetih ukrepov za blažitev posledic Covid 19, ki jo je moderirala Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, so sodelovali Igor Masten iz Ekonomske Fakultete, Boštjan Gorjup, predsednik GZS, Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, John Denhof, predsednik uprave Nove KBM, Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada in Branko Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je Slovenija tik pred epidemijo ostala brez vlade, vendar je bilo ukrepanje nove vlade, ki je nastopila svoje delo, hitro in ustrezno. S strani članov posebne svetovalne skupine vlade so bili oblikovani predlogi ukrepov za blaženje negativnih posledic epidemije Covid-19 na gospodarstvo. Pri tem ni šlo za tipične ukrepe fiskalne politike, saj so bili ti usmerjeni v neposredno nadomeščanje dohodkov (izplačevanje s strani države). Koliko sredstev bo dejansko potrošenih, bo ugotovljeno šele naknadno. Za gospodarstvo je bil eden od ključnih ukrepov možnost čakanja na delo, saj gospodarske družbe niso posegale po množičnih odpovedih delovnih razmerij iz poslovnih razlogov. S strani predstavnikov gospodarstva je bilo izpostavljeno, da bi bilo pomembno, da bi FURS omogočil tudi zamik izplačila prispevkov iz naslova delovnih razmerij za podjetja, ki so uveljavila ukrep čakanja na delo za svoje zaposlene, saj ukrep ne rešuje problematike likvidnosti podjetij. Problem je tudi čakanje na kredite s poroštvom države, ki še niso odobreni, ker novela ZIUZEOP še ni bila sprejeta. Hkrati so predstavniki gospodarstva izpostavili še problem omejitve kreditiranja prebivalstva, ki je posledica makrobonitetnega ukrepa, saj se prelaga kreditiranje prebivalstva za opravljanje storitev z bank na podjetnike, kar je v času nizke likvidnosti podjetij težko sprejemljivo. Narava makrobonitetnih ukrepov mora omejevati rasti v fazi pregrevanja gospodarstva, sproščanje oziromabspodbujanje pa je potrebno v fazi upadanja gospodarstva. Sproščanje makrobonitetnega ukrepa bi namreč pomembno spodbudilo gospodarstvo. Predlagali so tudi, da se nekateri ukrepi, namenjeni lajšanju posledic gospodarske krize, podaljšajo do konca leta, saj nekatere gospodarske panoge še vedno ne zmorejo vzpostaviti normalnega poslovanja. Ugotovljeno je bilo, da sta ključno vlogo pri čakanju na poroštveno shemo države opravila tudi Slovenski podjetniški sklad in SID banka, ki sta hitro omogočili dostop do likvidnosti podjetjem, ki so potrebovala sredstva, kar je bilo ključno v obdobju čakanja na garancijsko shemo države. V prihodnje bo potrebno nasloviti še financiranje raziskav in razvoja, saj zaradi krize prihaja do novih delitev trga. Okrevanje na globalni ravni bo asimetrično, ker so se pretrgale dobavne verige, zaradi česar bo treba s hitrim financiranjem okrepiti slovenske dobaviteljske verige. Pandemija je že prinesla velik napredek na področju digitalizacije poslovanja na vseh področjih, ne samo na bančnem, ki se je zelo uspešno prilagodil prehodu na nove oblike poslovanja, zato se od zakonodajalcev pričakuje, da bodo prilagodili zakonodajo novemu načinu poslovanja, tako glede identifikacije strank kot tudi na področju delovne zakonodaje. Digitalizacija v bančništvu in priložnosti na področju trajnega razvoja ter zelenega gospodarstva so »pozitivna posledica« krize pandemije Covid-19. Bodoči izzivi oz. priložnosti redistribucije na trgu, ki se že odvija, in se bo nadaljevala, pa so ključne prioritete za uspešen izhod gospodarstva iz krize.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 24. junij 2020

 

Nazaj