Sporočila in odgovori medijem - 2020

Sporočilo za javnost

Poudarki z Dneva slovenskih bančnikov 2020

 

Ponedeljek, 2. november 2020: Na tokratnem srečanju so se zbrali predstavniki ministrstva za finance, centralne banke Evropske komisije, gospodarske zbornice in gospodarstva, znanosti in bančne industrije ter drugih domačih in evropskih institucij. V ospredju konference je bil družbeno odgovorni razvoj in vloga bank v njem.

 

Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije je v pozdravnem nagovoru izpostavila trenutne razmere, pandemijo in gospodarsko krizo, ki predstavljajo po drugi strani priložnost pospešitve trajnostnega in družbeno odgovornega gospodarskega razvoja ter vlogo bank in hranilnic pri financiranju gospodarskega razvoja. Bančni sektor je, ne glede na izzive, s katerimi se zaradi krize in pandemije sooča, lahko del rešitve in lahko finančno podpre razvojne možnosti slovenskega gospodarstva. Pri tem je ključno, da se tudi v zakonodajo EU, posebej v segmentu bonitetne regulative, vključi učinkovit in celovit nabor spodbud za trajnostno okrevanje. Slovenske banke in hranilnice so financiranje trajnostnih poslovnih modelov vključile v svoje strategije, kakor tudi v načela odgovornega kreditiranja, ki so oblikovana na ravni sektorja in v okviru Združenja bank Slovenije. V drugem delu govora je spregovorila o 200. obletnici bančništva na Slovenskem. 4. novembra 1820 je bila ustanovljena Kranjska hranilnica, prva bančna enota na naših tleh in šele druga na področju takratne Avstro-ogrske. Ta datum, po mnenju zgodovinarjev, pomeni začetek bančništva v Sloveniji.

Blaž Brodnjak, predsednik Nadzornega sveta ZBS in predsednik uprave NLB je povzel, da je Mestna hranilnica Ljubljanska še vedno delujoča bančna institucija v Sloveniji. V njej bo NLB odprla muzej slovenskega bančništva. Glede stanja v bančnem sektorju je poudaril, da so slovenske banke v dobri kondiciji in da lahko predstavljajo del rešitve pri izhodu iz krize. Banke so tudi v času zapiranja ostalih dejavnosti nemoteno delovale, njihove poslovalnice so bile odprte, zagotavljale so neprekinjen dostop do storitev za stranke. Čez poletje so banke implementirale dodatne rešitve, ki omogočajo samozaščitno delovanje in zmanjšuje potrebo po obisku poslovalnice. Banke družbeno odgovornost razumejo širše od kreditiranja. Okoljevarstvene teme so le del aktivnosti, ki jim namenjajo visoko pozornost. Družbena odgovornost bank poleg okolja zajema tudi družbo in upravljanje. Večje banke aktivno prehajajo v naslavljanje zelenih projektov, ostale bodo sledile. To bo zagotovilo večjo kakovost bivanja. Hkrati je pomembno tudi razmišljanje vsakega posameznika pri tem, kako učinkoviti smo pri rabi energije tako mi, kot tudi naši poslovni partnerji. Potrebna sta komunikacija in sodelovanje tako na bančni, kot tudi na politični sferi. V luči velikih priložnosti zaradi globalnega repozicioniranja dobavnih verig se ne smemo izključevati, temveč moramo sodelovati, da bomo čim bolj uspešni, saj gre za enkratno priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Če se bomo uspeli poenotiti kot narod, bomo zopet lahko najuspešnejša tranzicijska ekonomija v Evropi.

Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije je predstavil trenutna gibanja in napovedi. Povedal je, da bo padec BDP predvidoma največji v zadnjih 70 letih. V prvem polletju tega leta je na ravni EU znašal od 6 % na Finskem, do 22 % v Španiji. Slovenija je v tem obdobju zabeležila 14 % padec BDP. Vsak dan so sprejeti novi ukrepi za zajezitev zdravstvene epidemije, ki bodo upočasnili za letos predvideno gospodarsko rast, tisto, načrtovano v prihodnjem letu, pa bodo prestavili v prihodnost. Ukrepanje ekonomskih in fiskalnih politik je bilo hitro in učinkovito. Gospodarsko krizo bo potrebno prebroditi na način, da ne bomo izgubili ekonomskega potenciala. Fiskalni ukrepi uvajajo tudi visoko zadolževanje, ki mora biti vzdržno. Ukrepi, vezani na nadzorniško področje, so vezani na sprostitev kapitalskih in likvidnostnih zahtev. Obdobje, ki je pred nami je negotovo, zaostrovanje zdravstvenih razmer pomeni, da nekateri segmenti oz. panoge ne bodo preživeli krize oz. bo njihova realnost po koncu krize drugačna, kot je bila pred krizo. Sprejeti ukrepi niso bili selektivni, delovati morajo na celotno populacijo in segment podjetij, tudi bank, vendar po umiku ukrepov nekatera podjetja te krize ne bodo preživela. Ključna bo tudi vloga bank in bančnikov pri podpori podjetij in njihove prihodnosti. V tem trenutku so tveganja v bančnem sistemu obvladljiva, delno tudi zaradi ukrepov denarne in fiskalne politike. Podjetja so v krizo vstopila boljše pripravljena kot v prejšnjo. Bančni sistem je boljše kapitaliziran kot pred izbruhom prejšnje krize, likvidnost je večja, portfelji so se pred krizo izboljševali, vendar je neizogibno, da se bodo sedaj poslabševali. Dohodkovno in kreditno tveganje v bančnem sistemu se povečujeta. Ko bo kriza končana, se bo celotni bančni sektor v EU soočil z enakimi izzivi, kot po koncu prejšnje krize. Bančni sistemi so razdrobljeni, poslujejo s presežnimi kapacitetami, ter zunanjimi omejitvami. Bančna unija še ni končana, kar preprečuje konsolidacijo bančnega sistema. Slovenske banke omenjene izzive delijo z evropskimi. Hkrati se Slovenija sooča tudi s strukturnimi izzivi (demografske spremembe, nizka produktivnost). Uspešnost poslovanja bank bo odvisna tudi od tega, kako se bomo kot družba soočili s strukturnimi izzivi.

Andrej Šircelj, minister za finance je spregovoril na temo poti do digitalne in zelene preobrazbe. Zaradi izbruha novega koronavirusa se svet trenutno sooča z eno največjih zdravstvenih in gospodarskih kriz. Evropska unija se je na posledice epidemije odzvala z znatnimi sredstvi, ki bodo pomagala pri okrevanju v državah članicah. Evropska komisija je povezala reševanje krize in boj proti podnebnim spremembam ter oblikovala skupni pristop okrevanja, ki temelji na digitalni in zeleni preobrazbi gospodarstva in družbe. Cilji okrevanja so zdravje in blaginja ljudi, ki temelji na podnebju prijaznem in delujočem gospodarstvu. Zato je smiselno razmišljati v smislu reform in naložb, ki bodo prispevale k skupnim evropskim vrednotam in podnebni nevtralnosti. Slovenija je sprejela učinkovite ukrepe za boj proti epidemiji Covid-19. Ukrepi zagotavljajo tudi pogoje za hitro gospodarsko okrevanje. Slovenskemu bančnemu sistemu in gospodarstvu je uspelo ohraniti visoko likvidnost. Finančni sistem je stabilen. Slovenski bančni sistem podpira gospodarski in družbeni razvoj. Kar zadeva slednje, mora bančni sektor upoštevati podnebne spremembe in napredek digitalizacije. Digitalizacija je ključnega pomena za razvoj družbe, vendar prinaša tudi tveganja, kot so kibernetska in infrastrukturna, vključno s finančno-infrastrukturnimi. Tudi pri upravljanju države je treba upoštevati spremembe na področju digitalizacije. Digitalizacija države bo povečala učinkovitost javnega sektorja. To lahko dosežemo s poenostavitvijo postopkov upravljanja in odločanja, na primer s širitvijo uporabe e-računov na področja davčnega nadzora, pobota in podobno.

Violeta Bulc, nekdanja evropska komisarka za promet 2014 - 2019 je predstavila Evropski okvir trajnostnega razvoja. Evropska unija v sodelovanju z državami članicami pričakuje, da bo do leta 2050 postala do okolja nevtralna družba in računa, da ji bodo sledile tudi preostale države. Evropske smernice so nastajale skozi leta skupnega sodelovanja vseh držav članic. Evropski okvir trajnostnega razvoja deluje preko treh osi: gospodarske, okoljske in družbene, neposredno na človekovo dostojanstvo, regionalno in svetovno stabilnost, zdrav planet, pravično in odporno družbo ter uspešno gospodarstvo. Evropska komisija izpostavlja 6 prioritet in sicer EU zeleni dogovor, EU pripravljenost na digitalno dobo, ekonomijo za ljudi, močnejšo EU v svetu, promocijo evropskega življenja ter nov zagon za evropsko demokracijo. To predstavlja priložnost za vzpodbudo investicijam, vzpostavitvi zelenih delovnih mest in razvoju inovacij v EU. Zeleni načrt EU je nadgrajen s socialnim načrtom in predvideva, da bo Evropa iz te krize izšla še močnejša. Poudarila je, da je čas za mnogo novega, za medstrukturni dialog in dialog z ljudmi. Pomembno je, da se v procese transformacije vključuje celotna družba, saj bodo na ta način trajnostne rešitve boljše in kvalitetnejše, cvetela pa bo tudi inovativnost. Več kot je raznolikosti, močnejši je inovacijski potencial.

V razpravi na temo družbeno odgovornega razvoja, znanosti, uporabnosti, ter vloge bank, ki jo je moderirala Stanislava Zadravec Caprirolo, so sodelovali Jadran Lenarčič, v.d. direktorja Inštituta Jožef Štefan, Simon Savšek, glavni ekonomist za Slovenijo iz Evropske investicijske banke, Ciril Rosc, župan Občine Luče, Mark Pleško, direktor podjetja Cosylab, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke.

Jadran Lenarčič je izpostavil pomen kompetenčnih centrov, ki povezujejo raziskovalne ustanove in podjetja, ki opravljajo raziskave aplikativne narave. Temeljne raziskave so podlaga vrhunskim aplikativnim raziskavam in znanstvenim prebojem. Med znanostjo in razvojnimi tehnologijami ni meja. Ekosistem za razvoj inovacij v Sloveniji ni dober. Temeljne raziskave potekajo v javnem sektorju, aplikativne v mešanem, razvojne pa predvsem v zasebnem sektorju. V raziskave in razvoj je bilo vloženo 800 milijonov, le 20 % tega je prišlo do inštitutov, saj njihov pravno formalni status ni primeren.  Morali bi biti podjetja, ne podružnice ministrstev. Potrebujemo večjo tekmovalnost, znanstveno kakovost in relevantnost, skrbno vlaganje v intelektualno lastnino. Pomembno je, da znanost deluje skupaj z gospodarstvom.

Simon Savšek je predstavil je raziskavo o energetski učinkovitosti naložb v EU in Sloveniji, kot jih zajema raziskava Evropske investicijske banke (EIB) o naložbah (EIBIS). V EIB ugotavljajo, da je približno 40 % podjetij v EU in skoraj polovica v Sloveniji leta 2019 izvedlo ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti in da je ta delež pozitivno povezan z energetsko intenzivnostjo. Večja podjetja tudi več vlagajo, medtem ko so politični ukrepi, kot so energetski pregledi, najpomembnejši pri premagovanju informacijskih ovir in spodbujanju naložb v energetsko učinkovitost. Negotovost glede prihodnosti predstavlja ključen dejavnik pri investicijah. Anketa tudi kaže, da so znanja in veščine zaposlenih ključni razlog zakaj podjetja ne investirajo.

Ciril Rosc je predstavil primer prve lokalne energetske skupnosti v Sloveniji. Skupaj s partnerji v sklopu evropskega projekta Compile vzpostavljajo prvo slovensko lokalno samooskrbno skupnost, s čimer so bo povečala samozadostnost in zanesljivost oskrbe z energijo, pridobljeno tudi z energijo, pridobljeno tudi iz obnovljivih virov. Sistem v Lučah omogoča, da je del Luč lahko popolnoma neodvisen od napajanja iz srednje napetostnega omrežja vsaj za nekaj dni. Namen celotnega sistema sicer ni, da se popolnoma odklopi od omrežja, saj bi bil tak ukrep ekonomsko neupravičen in v takem primeru nesmiseln. Sistem deluje otočno zgolj v primeru težav v preostalem delu omrežja oz. ko prihaja do prekinitev napajanja z energijo. Gledano samo iz letne energetske bilance pa je sistem popolnoma samozadosten z lastno proizvedeno energijo.

Mark Pleško predstavil pogled visoko tehnološkega podjetja, ki s protonsko terapijo pomaga pri uspešnem zdravljenju rakavih tumorjev. Za rast in prodor novih tehnologij bi podjetje potrebovalo tudi sodelovanje ostalih deležnikov, tudi bank, delno pri zagotavljanju virov financiranja, v večji meri pa za izvedbo finančnega ščitenja za sodelovanje s tujimi globalnimi trgi in izpostavil, da podjetja potrebujejo globalno, fleksibilno in hitro podporo

Blaž Brodnjak je povedal, da je pomembno vse znanje povezati in katalizirati, da bo Slovenija magnet za globalne talente. Za to se je potrebno zavestno odločiti, saj imamo vse infrastrukturne in geostrateške pogoje. Potrebno je vzpostaviti skupno zavedanje, da bomo zdravstveno krizo lahko obvladali le, če bomo složni, prav tako pa tudi priložnost za globalno repozicioniranje dobavnih verig. Potrebno bo več vlagati v raziskave in razvoj, spremeniti strateške interese, tako kot to znajo npr. v Avstriji ali Švici. Potrebno je poskrbeti za vzpostavitev konkurenčnega okolja. Poenotiti je potrebno pogled na to kaj trajnost je, da bomo vedeli, kako funkcionirati kot družba in kako upravljati svojo lastno državo. Manjka nam tudi domoljubja. Ni vse, kar pride iz Evrope sveto, uveljavljati je potrebno diskrecijske možnosti, ki nam koristijo za razvoj in dobrobit. V okviru presojanja projektov s strani bank je še vedno najpomembnejši denarni tok, ki je podlaga za kreditno odločitev in je ključen pri presoji. V ospredje seveda vse bolj prihajajo še okoljski vidiki. NLB skupina podpira velike energetske projekte v regiji, v Sloveniji pa jih trenutno ni. Problem financiranja energetike je tudi v tem, da je le-ta je umeščena v javni sektor, kjer se ne ve, kdaj bo projekt izveden, čeprav so zagotovljena sredstva. Hkrati je izpostavil tudi pomen delovanja kapitalskega trga, saj bi tudi ta moral opraviti svojo vlogo pri financiranju podjetij.

Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke je poudaril, da morata biti kreditiranje in bančništvo vedno družbeno odgovorna, saj banke v nasprotnem primeru ne upravljajo tveganja. Negotovost predstavljajo predvsem okoljska tveganja, ki so zelo specifična, modeli za upravljanje tveganj pa temeljijo na podatkih iz preteklosti. Posebno vlogo pri spodbujanju financiranja zelenih projektov igrajo razvojne banke, ki morajo spodbujati gospodarstvo k pozitivnim eksternalijam. SID banka je na tem področju ena od vodilnih inštitucij v Sloveniji. Predstavil je dejavnike, ki jih upoštevajo v postopkih financiranja, ki vsebuje sistem 5 bilanc za vrednotenje krožne naravnanosti podjetij, to so finančna bilanca, surovinska bilanca, okoljska bilanca, energetska bilanca in inovacijska bilanca. Podjetja, imenovana »krožni prebojniki« imajo dvakrat večjo dodano vrednost na zaposlenega. Z navadnimi krediti ne bo možno izpeljati prehoda k bolj zelenim oblikam poslovanja. Pri tem bo potrebno sodelovanje vseh bank. Nujna bo zlasti prilagoditev politike tveganj in cenovne politike, z upoštevanjem podnebnih in okoljskih tveganj, ter naklonjenosti financiranja za okolju prijazne dejavnosti za podjetja, ki stremijo k doseganju zelenih oblik poslovanja. Hkrati bo potrebno preoblikovati poslovne modele v bankah, da bodo lahko sledile novim oblikam financiranja. Podjetja bodo morala preoblikovati svoje poslovne modele v trajnostno naravnane, kar bi jim omogočalo hitrejši pretok denarnega toka. Slednje predstavlja predvsem problem pri malih in srednjih podjetjih.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 2. november 2020

Nazaj