Sporočila in odgovori medijem - 2021

S posveta o kartičnem poslovanju

V Sloveniji zabeležili veliko rast na področju spletnega nakupovanja

 

Včeraj je v organizaciji Združenja bank Slovenije potekal Posvet o kartičnem poslovanju. Rdeča nit posveta je bila predstavitev sprememb in trendov na področju kartičnega poslovanja, ob upoštevanju vseh regulatornih zahtev ter obenem možnosti izpolnjevanja pričakovanj potrošnikov.

NTJ Nataša Tomc Jovović, predsednica Odbora za kartično poslovanje pri Združenju bank Slovenije, je uvodoma med novostmi izpostavila slovensko shemo takojšnjih plačil, imenovano Flik, in predvsem uvedbo močne avtentikacije pri izvedbi kartičnih plačil z letom 2021. Poudarila je, da je pandemija v veliki meri spremenila navade potrošnikov pri spletnem nakupovanju, zato so uporabniška izkušnja, varnost bančnih in osebnih podatkov še toliko pomembnejši.
SZC Direktorica Združenja bank Slovenija, Stanislava Zadravec Caprirolo, je predstavila aktivnosti na ravni Evropske unije, ki je med prioritete uvrstila tudi področje plačil, s ciljem zagotoviti državljanom EU učinkovito, varno in hitro izvedbo plačil, hkrati pa utrditi valuto Eura na svetovni ravni.
 
JD John Denhoff, predsednik uprave NKBM d.d., je povzel pozitivne učinke operativne združitve Abanke in NKBM, predvsem z njenega vpliva na stranke banke, ki so bile deležne sprememb tudi na področju kartičnega poslovanja. Poudaril je, da je pravočasno predhodno informiranje strank ključnega pomena za uspešen prehod na novosti, ki so del ponudbe banke ali pa ki jih prinašajo regulatorne spremembe, pri čemer je še posebej izpostavil zagotavljanje enakih pogojev za vse deležnike (t.i. »level playing field«).
 RR V nadaljevanju je predstavnik Banke Slovenije, Robert Rajšp, orisal pogled regulatorja na potrjevanje spletnih plačil z uporabo močne avtentikacije, skladno z zahtevami Direktive o plačilnih storitvah. Ob tem je bil posebej izpostavljen pomen obveščanja javnosti glede regulatornih novosti tudi s strani Banke Slovenije, predvsem z vidika zagotavljanja večje varnosti za vse uporabnike kartic oziroma plačilnih storitev.

Luka Gabrovšek, direktor MasterCard Slovenija, je prisotne seznanil z posledicami pandemije na ravni EU in globalno pri spremembi dinamike plačil ter s prihodnjimi trendi na področju kartičnega poslovanja. Povedal je, da smo v Sloveniji zabeležili veliko rast na področju spletnega nakupovanja, na ravni EU pa ta rast ni posebej izstopala, predvsem zaradi upada spletne prodaje letalskih kart in turističnih storitev ter se je gibala v običajnih okvirjih. Še posebej je bilo izpostavljeno, da je bistvenega pomena iskanje ustreznega ravnovesja med uporabniško izkušnjo in nivojem varnosti nakupnega oziroma plačilnega procesa.

EO Vsebinski del posveta je zaokrožila predstavnica Visa, Elena Oprea, ki je predstavila Soft POS rešitev, ki z uporabo ustrezne programske opreme v kombinaciji z uporabo mobilnega telefona nadomešča klasični POS terminal. Prednost navedene rešitve je v možnosti nadomeščanja plačevanja z gotovino, predvsem na področju dostave blaga in storitev, ter s tem zagotavljanja večje varnosti za uporabnike, pri čimer se zagotavlja enak oz. višji nivo varnosti kot pri plačevanju na klasičnem POS terminalu.

Izhodišče okrogle mize, na kateri so sodelovali predstavniki MasterCard in Visa, Trgovinske zbornice Slovenije, ponudnika E-hrane ter predstavniki bank, je bilo vprašanje, kakšna je prihodnost spletnih plačil s karticami. V razpravi je bilo povedano, da se mora trgovina kljub razvojnim trendom in novim načinom prodaje blaga vseeno prilagajati tudi navadam kupcev, zato je težko pričakovati, da bodo spletna plačila v kratkem času izpodrinila uporabo gotovine. Zanimiva je bila predstavitev poslovnega modela podjetja E-hrana, ki je v nasprotju z večino podjetnikov zaradi pandemije zabeležil veliko rast, hkrati pa so razmere zaradi higienskih pa tudi varnostnih vidikov omogočile povečanje deleža kartičnih plačil. Sodelujoči predstavniki bank so v razpravi izpostavili veliko potrebo po ustreznem informiranju uporabnikov kartic, predvsem z vidika varnosti pri uporabi kartic ter njihove pravne zaščite pri spletnem nakupovanju ob uporabi plačil s kartico. Hkrati so poudarili, da je potrebno ob uvajanju regulatornih novosti pristopiti k pravočasnemu seznanjanju uporabnikov kartic z novostmi, saj ravno pozitivna uporabniška izkušnja zagotavlja uspešnost ter hitrost prevzema novih rešitev s strani uporabnikov.

MV V zaključku je Mitja Vreča, namestnik predsednice Odbora za kartično poslovanje, povzel predstavljeno vsebino posveta. Konsolidacija bančnega sistema v Sloveniji zahteva nadgradnjo in optimizacijo plačilnega dela bančništva oz. celotnega nabora bančnih storitev, delno tudi s ciljem zagotavljanja stroškovne učinkovitosti, saj čezmejna konkurenca vse bolj prodira na slovensko tržišče. Posebej pomembno je izobraževanje strank, saj le-te pričakujejo novosti in višji nivo varnosti ob dobri uporabniški izkušnji pri izvedbi plačil.

 Po drugi strani je opazen vpliv regulatornih okvirjev, ki vplivajo na celotni plačilni ekosistem, kar pa so banke in hranilnice skozi leta zelo pozorno spremljale. Pesimistične napovedi o neenotni pripravljenosti deležnikov v ekosistemu spletnih plačil po prehodu na močno avtentikacijo strank so se,  žal,  delno uresničile, saj doživljamo nemiren prehod, kar še posebej zaznavajo stranke pri izvedbi spletnih plačil. Banke v Sloveniji so sicer med najbolje pripravljenimi v EU, vendar pa vsi deležniki nosijo odgovornost za uspešno izvedbo spletnega plačila, torej ne samo banke izdajateljice in pridobiteljice, temveč tudi kartične sheme in regulator, ki skrbi za zagotavljanje enakih pogojev v EU, kjer se zaenkrat še kažejo določeni izzivi. Vseeno pa je pričakovati, da se bo ekosistem spletnih plačil na ravni EU v prihajajočih mesecih stabiliziral. Nepričakovana situacija, povezana z pandemijo COVID-19, je pospešila selitev plačil na splet oz. v spletne kanale, seveda pa bo potrebno v prihodnje spremljati, katere izmed teh novih nakupnih navad bodo potrošniki posvojili oz. se bodo razvijala vnaprej, katera pa bodo odmrla.

Posvet se je zaključil z mislijo, da uporabnika ne zanima kompleksnost, povezana z izvedbo plačila, ampak želi zgolj in samo uporabiti plačilni instrument, pa naj bo slednji od domače ali pa čezmejne banke izdajateljice.

 

Združenje bank Slovenije

Ljubljana, 29. januar 2021

Nazaj