Sporočila in odgovori medijem - 2021

Obvestilo za javnost

LIBOR za švicarski frank se s prihodnjim letom umika, nadomestil naj bi ga SARON

 

Referenčna obrestna mera LIBOR, ki kotira v številnih tujih valutah, med drugim v švicarskih frankih (CHF) in tako služi kot podlaga za vrsto finančnih pogodb v Evropi in globalno, denimo tudi za hipotekarna posojila, s 1. januarjem prihodnje leto ne bo več objavljena, zato naj bi se v pogodbah za izračun obresti kot nadomestna referenčna obrestna mera začel uporabljati SARON.

 

LIBOR (London Interbank Offered Rate), londonske medbančne obrestne mere, izračunava in objavlja upravljalec referenčnih vrednosti ICE Benchmark Administration. Marca letos je organ za finančno poslovanje (angl. Financial Conduct Authority – FCA) v Združenem kraljestvu sklenil, da bo panel bank, ki sodelujejo pri določanju obrestne mere, z 31. decembrom 2021 prenehal objavljati vrednosti LIBOR-ja za določene valute, tudi za švicarski frank, kar bo vplivalo na nove in obstoječe kreditne ter druge finančne pogodbe, ki so indeksirane z obrestno mero LIBOR.

Ker LIBOR za švicarski frank s 1. januarjem 2022 ne bo več objavljen, je za zagotovitev pravne varnosti pogodbenih strank ob prenehanju objavljanja referenčne obrestne mere treba določiti nadomestno obrestno mero na način, da je v Evropski uniji enotno zagotovljena predvidljivost in transparentnost ter nemoteno nadaljnje izvajanje pogodb. Od 1. januarja 2022 dalje se bo predvidoma v pogodbah za izračun obresti postopno pričela uporabljati nadomestna referenčna obrestna mera. Švicarska nacionalna delovna skupina za referenčne obrestne mere za švicarski frank (National Working Group on Swiss Franc Reference Rates) priporoča uporabo nadomestne referenčne obrestne mere SARON (Swiss Average Rate Over Night oz. švicarska povprečna obrestna mera preko noči). Ključna lastnost te sestavljene obrestne mere je, da je določena na podlagi dejanskih obrestnih mer za preteklo obdobje, npr. za pretekli mesec, tri, šest ali za dvanajst mesecev. Institucija, potrjena za objavo in izračunavanje referenčne obrestne mere SARON po različnih metodah, je SIX Financial Information AG. SIX je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Nadomestne obrestne mere so bile razvite za zagotovitev nadaljnje uporabe referenčne obrestne mere in ohranitev nemotenega nadaljnjega izvajanja pogodb, če bi prvotno dogovorjene obrestne mere (v konkretnem primeru LIBOR za švicarski frank) prenehale obstajatiUdeleženci na trgu morajo po uvedbi nadomestne obrestne mere zagotoviti čim boljšo usklajenost pogodbe s prvotno pogodbo, t.j. da bo LIBOR nadomestila referenčna obrestna mera, ki je predvidljiva, transparentna in poštena. Obrestna mera SARON je bila prepoznana kot ustrezna nadomestna obrestna mera za CHF LIBOR.

Ključne informacije o reformi referenčnih obrestnih mer in prenehanju LIBOR-ja

Ker so referenčne obrestne mere gospodarsko tako pomembne, je ključno, da se njihova zanesljivost zagotovi z jasno strukturo upravljanja in transparentno metodologijo, zaradi česar je bila potrebna reforma področja referenčnih vrednosti.

Z Uredbo (EU) 2016/1011 o referenčnih vrednostih (Uredba BMR), ki je začela veljati 1. januarja 2018, je Evropska unija med prvimi oblikovala celovit, zakonsko zavezujoč regulativni režim v zvezi s finančnimi referenčnimi vrednostmi. V skladu z Uredbo BMR je dovoljena uporaba samo tistih referenčnih vrednosti, katerih upravljalec ima dovoljenje nacionalnega regulatorja in je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge kot nadnacionalni nadzorniški organ na ravni Evropske unije.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 1. september 2021

 


Opomba: Navedene informacije odražajo trenutne okoliščine, povezane s prehodom na novo referenčno obrestno mero, ki naj bi zagotovila enotno nadomestilo LIBOR na ravni Evropske unije in se lahko še spremenijo. Vse podrobnosti še niso dorečene, zato informacije, predstavljene na tem mestu, še niso celovite, niti izčrpne. Obvestilo je namenjeno zgolj uvodnemu obveščanju javnosti o pričakovanih spremembah referenčnih obrestnih mer LIBOR za švicarski frank. Ko bodo v okviru Evropske unije sprejete dokončne odločitve v zvezi z reformo referenčnih obrestnih mer, bomo te informacije dopolnili.
 


 

Najpogostejša vprašanja in odgovori ob spremembi referenčne obrestne mere
 

Kaj so referenčne obrestne mere?
Referenčne obrestne mere so tržne obrestne mere, ki se redno posodabljajo in so javno dostopne ter služijo kot izhodišče za določanje obrestnih mer za posamezne bančne storitve. So podlaga za celo vrsto finančnih pogodb, med katerimi so tudi hipotekarna posojila, prekoračitve stanja na računu in kompleksnejše finančne transakcije. Referenčne obrestne mere izračunava neodvisen organ, običajno pa predstavljajo stroške izposojanja denarja na različnih trgih.
 

Kje se referenčne obrestne mere uporabljajo?
Referenčne obrestne mere uporabljajo posamezniki in organizacije v celotnem gospodarskem sistemu. Banke jih na primer uporabljajo v kreditnih in depozitnih pogodbah, ki so jih sklenile s fizičnimi in pravnimi osebami.

Referenčne obrestne mere se uporabljajo tudi v kompleksnejših finančnih transakcijah, med katerimi so med drugim opcije, nestandardizirane terminske pogodbe in zamenjave.

Referenčne obrestne mere pri svojem delu uporabljajo tudi centralne banke. V Evropski centralni banki se lahko npr. na referenčne obrestne mere oprejo pri ohranjanju cenovne stabilnosti v evrskem območju.
 

Zakaj so referenčne obrestne mere tako pomembne?
Referenčne obrestne mere so koristne, ko so zanesljive, nepristranske in javno dostopne. Če pogodba temelji na zanesljivi referenčni obrestni meri, ne more nobena od strank vplivati na dogovorjeno obrestno mero. Višina obrestne mere ter posledično vrednost pogodbe sta tako nepristransko določena. Ker imajo referenčne obrestne mere v gospodarstvu pomembno vlogo, je ključno, da se njihova zanesljivost zagotovi z jasno strukturo upravljanja in transparentno metodologijo.
 

Kakšne so naloge upravljalca referenčne obrestne mere?
Naloga upravljalca je zagotavljanje referenčne obrestne mere, zlasti upravljanje mehanizmov za določanje referenčne vrednosti, zbiranje in analiziranje vhodnih podatkov po sprejeti ter transparentni metodologiji, določanje referenčne vrednosti in njeno objavo. Od upravljalca se v izogib navzkrižju interesov pričakuje ustrezna ureditev upravljanja in ohranitev zaupanja v celovitost referenčnih vrednosti.
 

Kaj je LIBOR?
LIBOR (London Interbank Offered Rate) je referenčna obrestna mera, ki jo sicer upravljajo v Veliki Britaniji, vendar se uporablja po vsem svetu in tako pomembno vpliva na globalni finančni sistem.

Temelji na kotacijah panela bank in vključuje grosistične transakcije nezavarovanih depozitov in primarnih izdaj komercialnih zapisov, potrdil o vlogah strank, kot so: banke, centralne banke, vladne institucije, multilateralne razvojne banke, nebančne finančne institucije in druge vnaprej definirane kategorije strank.

LIBOR obrestna mera poleg CHF kotira tudi v drugih valutah (EUR, USD, JPY, GBP). Vrednosti se izračunavajo za različne ročnosti: od preko noči; enega tedna; 1, 2, 3, 6 in 12 mesecev.

Banke, ki so v panelu izbranih bank za oddajanje kotacij, sporočajo podatke o obrestnih merah, po katerih so si pripravljene izposojati in posojati denar za posamezne ročnosti. Na podlagi tega združenje ICE Benchmark Administration po metodologiji izračuna vrednost LIBOR-ja za pet valut in sedem ročnosti.
 

Zakaj se LIBOR ne bo več uporabljal?
Prehod od uporabe LIBOR-ja na druge referenčne obrestne mere je tema pogovorov že vse od leta 2014, ko je Odbor za finančno stabilnost (angl. Financial Stability Board - FSB) pozval k reformi glavnih svetovnih referenčnih obrestih mer. Marca 2021 je Organ za finančno poslovanje (angl. Financial Conduct Authority – FCA) v Združenem Kraljestvu objavil, da bo panel bank, ki sodelujejo pri določanju obrestne mere, z 31. decembrom 2021 prenehal objavljati vrednosti LIBOR-ja za angleški funt, evro, švicarski frank in japonski jen ter ameriški dolar za tedensko in dvomesečno obdobje. Ostale vrednosti LIBOR-ja za ameriški dolar bodo objavljene še do 30. junija 2023. To pomeni, da LIBOR za švicarski frank po 31. decembru 2021 ne bo več objavljena referenčna obrestna mera.  

Velika Britanija je po izstopu iz EU postala t. i. tretja država, zaradi česar je tudi LIBOR obravnavan kot referenčna obrestna mera tretje države. Uredba BMR nadzorovanim subjektom v EU prepoveduje uporabo referenčnih vrednosti tretjih držav, razen, če ima upravljalec dovoljenje nacionalnega regulatorja in je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). LIBOR je trenutno znotraj EU sicer potrjen kot ena izmed primernih referenčnih obrestnih mer.
 

Kaj je SARON?
SARON (Swiss Average Rate Over Night) je obrestna mera, ki odraža izvedene in zavezujoče kotirane transakcije preko noči na medbančnem trgu v švicarskih frankih. Upravljalec je SIX Financial Information AG. SARON se izračunava kot tehtano povprečje izvedenih transakcij v elektronskem trgovalnem sistemu pri SIX. Izračunava se tekoče in objavlja dnevno. 

Zaradi najavljenega prenehanja objavljanja LIBOR-ja za švicarski frank je delovna skupina za referenčno obrestno mero (National Working Group on Swiss Franc Reference Rates) kot nadomestno obrestno mero za švicarski frank priporočila sestavljeni SARON. Švicarska centralna banka je to priporočilo sprejela in junija 2019 objavila, da bo začela pri vodenju svoje centralno bančne politike uporabljati SARON. Tudi Mednarodno združenje za zamenjave in druge izvedene finančne instrumente (International Swaps and Derivatives Association – ISDA) prepoznava SARON kot osnovo za nadomestilo za LIBOR za švicarski frank.

Upravljanje s podatki SARON je skladno z mednarodnimi standardi za referenčne obrestne mere.
 

Kakšna je razlika med LIBOR za CHF in SARON?
V finančnih pogodbah s strankami se uporabljajo različne ročnosti LIBOR-ja. Trimesečni LIBOR pomeni npr. obrestno mero, ki je na tekoči datum določena za naslednje tri mesece, za razliko od sestavljenega SARON-a, kjer je obrestna mera za naslednje tri mesece določena na podlagi obrestnih mer iz preteklih treh mesecev. 

SARON je dnevna obrestna mera. Najboljša primerjava z LIBOR-jem je dosežena s preračunom dnevnih podatkov o SARON-u iz preteklega obdobja. To pomeni, da se obrestna mera izračunava iz podatkov za preteklo obdobje, npr. tri pretekle mesece. Takšno obrestno mero imenujemo sestavljena obrestna mera oz. angl. SARON Compound Rate.

Primerjava zgodovinskih vrednosti pokaže razliko med vrednostmi CHF LIBOR-ja in SARON-a.  V okviru strokovnega posvetovanja več udeležencev je bila določena metodologija, ki odraža zgodovinsko razliko med vrednostmi CHF LIBOR-ja in sestavljenega SARON-a na osnovi srednje vrednosti za obdobje preteklih petih let. Uskladitveni pribitki sestavljenemu SARON-u so znani in določeni za vse ročnosti in vseh pet valut, za katere se objavlja LIBOR (na povezavi IBOR-Fallbacks-LIBOR-Cessation_Announcement).
 

Kaj sprememba referenčne obrestne mere LIBOR pomeni za stranke?
Reforma referenčnih obrestnih mer vpliva na obstoječe in nove pogodbe, ki so indeksirane z LIBOR obrestno mero. SARON kot nadomestna referenčna obrestna mera je bila razvita za zagotovitev nemotenega nadaljevanja pogodbenih razmerij, če preneha obstajati LIBOR za švicarski frank.

V EU potekajo aktivnosti za enovito nasledstveno ureditev referenčne obrestne mere. Sprejetje dokončne odločitve o tem je predvideno za pozno jesen. Cilj enotne ureditve je nadomestitev obstoječe referenčne obrestne mere enakovredno za vse pogodbene udeležence in zmanjšanje negotovosti glede uporabe referenčnih obrestnih mer po letu 2021, pri čemer bi sedanje pogodbe, ki se sklicujejo na CHF LIBOR, ostale nemoteno v uporabi, CHF LIBOR pa se v njih nadomesti s sestavljenim SARON-om.
 

Kdaj se bo začela uporabljati referenčna obrestna mera, ki bo nadomestila LIBOR CHF?
ova referenčna obrestna mera (sestavljeni SARON) se bo predvidoma začela upoštevati ob prvi prilagoditvi vrednosti v letu 2022.

 

Nazaj