Sporočila in odgovori medijem - 2021

Obvestilo za javnost

Pozor, goljufije z investicijskimi vlaganji! Lažne spletne platforme prikazujejo visoke donose, ki pa so le številka na zaslonu

 

Policija je v četrtek, 16.9.2021 objavila sporočilo za javnost, v katerem opozarja na porast oškodovanja državljanov Slovenije, ki še vedno nasedajo lažnim spletnim platformam z obljubami visokih donosov iz naslova investicijskih vlaganj. 

Problematika je sicer začela izstopati že v letu 2020, ko je bilo obravnavanih 83 zadev s skupnim oškodovanjem v višini več kot dva milijonov evrov. Letos pa je bilo do konca avgusta obravnavanih že 115 zadev s skupnim oškodovanjem v višini več kot pet milijonov evrov! 

Vsem, ki jih mika obet hitrega zaslužka, zato v policiji svetujejo, naj bodo izjemno previdni in naj vsako tako "čudežno" ponudbo raje dobro preverijo.

Povezava na obvestilo za javnost policije

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 17.9.2021

Obvestilo za javnost

Stranke morajo z jutrišnjim dnem za obisk banke ali hranilnice izpolnjevati pogoje PCT

 

Za obisk banke in hranilnice morajo obiskovalci oziroma stranke z jutrišnjim dnem izpolnjevati pogoje, ki izhajajo iz Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. Skladno z novim odlokom morajo banke in hranilnice vsem osebam, ki ne bodo ustrezno izkazale izpolnjevanja PCT pogoja, od jutri onemogočiti vstop v poslovalnico.

Vse obiskovalce poslovnih enot bank in hranilnic prosimo, da že predhodno skladno z veljavnim odlokom pripravijo dokazila o izpolnjevanju PCT pogoja in jih ob obisku poslovne enote predložijo na vpogled pooblaščeni osebi, saj v nasprotnem primeru vstop v prostore banke ali hranilnice ne bo mogoč.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 14. september 2021

 

Sporočilo za javnost

Združenje bank Slovenije se pridružuje stališču, da ureditev, ko stroški testiranja bremenijo delodajalce, negativno vpliva na celotno slovensko gospodarstvo ter, da naj vlada zagotovi ustrezno ureditev testiranja

 

Združenje bank Slovenije se pridružuje stališču Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije ter Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, objavljenem dne 9. septembra 2021, da strošek testiranja zaposlenih nikakor ne more bremeniti delodajalcev, da delodajalci ne morejo kriti stroškov testiranja zaposlenim, ki se ne želijo odločiti za brezplačno alternativo – cepljenje ter, da prelaganje finančnega bremena testiranja na delodajalce ne bo prispevalo k višji stopnji precepljenosti prebivalstva.

Zaradi razlogov obrazloženih v navedeni objavi, dne 9.9.2021, Združenje bank Slovenije podpira predloge:

  • da zaposleni, ki se ne želijo odločiti za brezplačno cepljenje, razen v primeru iz utemeljenih zdravstvenih razlogov,  in morajo na delovnem mestu izpolnjevati predpisane pogoje za varovanje zdravja, stroške testiranja krijejo  sami,
  • da se čas testiranje ne všteva v delovni čas zaposlenih ter,
  • da se določijo tudi pravne podlage, ki bodo delodajalcem omogočale preverjanje izpolnjevanja pogojev za varovanje zdravja pri in v primeru neizpolnjevanja tega pogoja omogočale ustrezno ukrepanje.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 10. september 2021

 

Obvestilo za javnost

LIBOR za švicarski frank se s prihodnjim letom umika, nadomestil naj bi ga SARON

 

Referenčna obrestna mera LIBOR, ki kotira v številnih tujih valutah, med drugim v švicarskih frankih (CHF) in tako služi kot podlaga za vrsto finančnih pogodb v Evropi in globalno, denimo tudi za hipotekarna posojila, s 1. januarjem prihodnje leto ne bo več objavljena, zato naj bi se v pogodbah za izračun obresti kot nadomestna referenčna obrestna mera začel uporabljati SARON.

 

LIBOR (London Interbank Offered Rate), londonske medbančne obrestne mere, izračunava in objavlja upravljalec referenčnih vrednosti ICE Benchmark Administration. Marca letos je organ za finančno poslovanje (angl. Financial Conduct Authority – FCA) v Združenem kraljestvu sklenil, da bo panel bank, ki sodelujejo pri določanju obrestne mere, z 31. decembrom 2021 prenehal objavljati vrednosti LIBOR-ja za določene valute, tudi za švicarski frank, kar bo vplivalo na nove in obstoječe kreditne ter druge finančne pogodbe, ki so indeksirane z obrestno mero LIBOR.

Ker LIBOR za švicarski frank s 1. januarjem 2022 ne bo več objavljen, je za zagotovitev pravne varnosti pogodbenih strank ob prenehanju objavljanja referenčne obrestne mere treba določiti nadomestno obrestno mero na način, da je v Evropski uniji enotno zagotovljena predvidljivost in transparentnost ter nemoteno nadaljnje izvajanje pogodb. Od 1. januarja 2022 dalje se bo predvidoma v pogodbah za izračun obresti postopno pričela uporabljati nadomestna referenčna obrestna mera. Švicarska nacionalna delovna skupina za referenčne obrestne mere za švicarski frank (National Working Group on Swiss Franc Reference Rates) priporoča uporabo nadomestne referenčne obrestne mere SARON (Swiss Average Rate Over Night oz. švicarska povprečna obrestna mera preko noči). Ključna lastnost te sestavljene obrestne mere je, da je določena na podlagi dejanskih obrestnih mer za preteklo obdobje, npr. za pretekli mesec, tri, šest ali za dvanajst mesecev. Institucija, potrjena za objavo in izračunavanje referenčne obrestne mere SARON po različnih metodah, je SIX Financial Information AG. SIX je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Nadomestne obrestne mere so bile razvite za zagotovitev nadaljnje uporabe referenčne obrestne mere in ohranitev nemotenega nadaljnjega izvajanja pogodb, če bi prvotno dogovorjene obrestne mere (v konkretnem primeru LIBOR za švicarski frank) prenehale obstajatiUdeleženci na trgu morajo po uvedbi nadomestne obrestne mere zagotoviti čim boljšo usklajenost pogodbe s prvotno pogodbo, t.j. da bo LIBOR nadomestila referenčna obrestna mera, ki je predvidljiva, transparentna in poštena. Obrestna mera SARON je bila prepoznana kot ustrezna nadomestna obrestna mera za CHF LIBOR.

Ključne informacije o reformi referenčnih obrestnih mer in prenehanju LIBOR-ja

Ker so referenčne obrestne mere gospodarsko tako pomembne, je ključno, da se njihova zanesljivost zagotovi z jasno strukturo upravljanja in transparentno metodologijo, zaradi česar je bila potrebna reforma področja referenčnih vrednosti.

Z Uredbo (EU) 2016/1011 o referenčnih vrednostih (Uredba BMR), ki je začela veljati 1. januarja 2018, je Evropska unija med prvimi oblikovala celovit, zakonsko zavezujoč regulativni režim v zvezi s finančnimi referenčnimi vrednostmi. V skladu z Uredbo BMR je dovoljena uporaba samo tistih referenčnih vrednosti, katerih upravljalec ima dovoljenje nacionalnega regulatorja in je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge kot nadnacionalni nadzorniški organ na ravni Evropske unije.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 1. september 2021

 


Opomba: Navedene informacije odražajo trenutne okoliščine, povezane s prehodom na novo referenčno obrestno mero, ki naj bi zagotovila enotno nadomestilo LIBOR na ravni Evropske unije in se lahko še spremenijo. Vse podrobnosti še niso dorečene, zato informacije, predstavljene na tem mestu, še niso celovite, niti izčrpne. Obvestilo je namenjeno zgolj uvodnemu obveščanju javnosti o pričakovanih spremembah referenčnih obrestnih mer LIBOR za švicarski frank. Ko bodo v okviru Evropske unije sprejete dokončne odločitve v zvezi z reformo referenčnih obrestnih mer, bomo te informacije dopolnili.
 


 

Najpogostejša vprašanja in odgovori ob spremembi referenčne obrestne mere
 

Kaj so referenčne obrestne mere?
Referenčne obrestne mere so tržne obrestne mere, ki se redno posodabljajo in so javno dostopne ter služijo kot izhodišče za določanje obrestnih mer za posamezne bančne storitve. So podlaga za celo vrsto finančnih pogodb, med katerimi so tudi hipotekarna posojila, prekoračitve stanja na računu in kompleksnejše finančne transakcije. Referenčne obrestne mere izračunava neodvisen organ, običajno pa predstavljajo stroške izposojanja denarja na različnih trgih.
 

Kje se referenčne obrestne mere uporabljajo?
Referenčne obrestne mere uporabljajo posamezniki in organizacije v celotnem gospodarskem sistemu. Banke jih na primer uporabljajo v kreditnih in depozitnih pogodbah, ki so jih sklenile s fizičnimi in pravnimi osebami.

Referenčne obrestne mere se uporabljajo tudi v kompleksnejših finančnih transakcijah, med katerimi so med drugim opcije, nestandardizirane terminske pogodbe in zamenjave.

Referenčne obrestne mere pri svojem delu uporabljajo tudi centralne banke. V Evropski centralni banki se lahko npr. na referenčne obrestne mere oprejo pri ohranjanju cenovne stabilnosti v evrskem območju.
 

Zakaj so referenčne obrestne mere tako pomembne?
Referenčne obrestne mere so koristne, ko so zanesljive, nepristranske in javno dostopne. Če pogodba temelji na zanesljivi referenčni obrestni meri, ne more nobena od strank vplivati na dogovorjeno obrestno mero. Višina obrestne mere ter posledično vrednost pogodbe sta tako nepristransko določena. Ker imajo referenčne obrestne mere v gospodarstvu pomembno vlogo, je ključno, da se njihova zanesljivost zagotovi z jasno strukturo upravljanja in transparentno metodologijo.
 

Kakšne so naloge upravljalca referenčne obrestne mere?
Naloga upravljalca je zagotavljanje referenčne obrestne mere, zlasti upravljanje mehanizmov za določanje referenčne vrednosti, zbiranje in analiziranje vhodnih podatkov po sprejeti ter transparentni metodologiji, določanje referenčne vrednosti in njeno objavo. Od upravljalca se v izogib navzkrižju interesov pričakuje ustrezna ureditev upravljanja in ohranitev zaupanja v celovitost referenčnih vrednosti.
 

Kaj je LIBOR?
LIBOR (London Interbank Offered Rate) je referenčna obrestna mera, ki jo sicer upravljajo v Veliki Britaniji, vendar se uporablja po vsem svetu in tako pomembno vpliva na globalni finančni sistem.

Temelji na kotacijah panela bank in vključuje grosistične transakcije nezavarovanih depozitov in primarnih izdaj komercialnih zapisov, potrdil o vlogah strank, kot so: banke, centralne banke, vladne institucije, multilateralne razvojne banke, nebančne finančne institucije in druge vnaprej definirane kategorije strank.

LIBOR obrestna mera poleg CHF kotira tudi v drugih valutah (EUR, USD, JPY, GBP). Vrednosti se izračunavajo za različne ročnosti: od preko noči; enega tedna; 1, 2, 3, 6 in 12 mesecev.

Banke, ki so v panelu izbranih bank za oddajanje kotacij, sporočajo podatke o obrestnih merah, po katerih so si pripravljene izposojati in posojati denar za posamezne ročnosti. Na podlagi tega združenje ICE Benchmark Administration po metodologiji izračuna vrednost LIBOR-ja za pet valut in sedem ročnosti.
 

Zakaj se LIBOR ne bo več uporabljal?
Prehod od uporabe LIBOR-ja na druge referenčne obrestne mere je tema pogovorov že vse od leta 2014, ko je Odbor za finančno stabilnost (angl. Financial Stability Board - FSB) pozval k reformi glavnih svetovnih referenčnih obrestih mer. Marca 2021 je Organ za finančno poslovanje (angl. Financial Conduct Authority – FCA) v Združenem Kraljestvu objavil, da bo panel bank, ki sodelujejo pri določanju obrestne mere, z 31. decembrom 2021 prenehal objavljati vrednosti LIBOR-ja za angleški funt, evro, švicarski frank in japonski jen ter ameriški dolar za tedensko in dvomesečno obdobje. Ostale vrednosti LIBOR-ja za ameriški dolar bodo objavljene še do 30. junija 2023. To pomeni, da LIBOR za švicarski frank po 31. decembru 2021 ne bo več objavljena referenčna obrestna mera.  

Velika Britanija je po izstopu iz EU postala t. i. tretja država, zaradi česar je tudi LIBOR obravnavan kot referenčna obrestna mera tretje države. Uredba BMR nadzorovanim subjektom v EU prepoveduje uporabo referenčnih vrednosti tretjih držav, razen, če ima upravljalec dovoljenje nacionalnega regulatorja in je vpisan v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). LIBOR je trenutno znotraj EU sicer potrjen kot ena izmed primernih referenčnih obrestnih mer.
 

Kaj je SARON?
SARON (Swiss Average Rate Over Night) je obrestna mera, ki odraža izvedene in zavezujoče kotirane transakcije preko noči na medbančnem trgu v švicarskih frankih. Upravljalec je SIX Financial Information AG. SARON se izračunava kot tehtano povprečje izvedenih transakcij v elektronskem trgovalnem sistemu pri SIX. Izračunava se tekoče in objavlja dnevno. 

Zaradi najavljenega prenehanja objavljanja LIBOR-ja za švicarski frank je delovna skupina za referenčno obrestno mero (National Working Group on Swiss Franc Reference Rates) kot nadomestno obrestno mero za švicarski frank priporočila sestavljeni SARON. Švicarska centralna banka je to priporočilo sprejela in junija 2019 objavila, da bo začela pri vodenju svoje centralno bančne politike uporabljati SARON. Tudi Mednarodno združenje za zamenjave in druge izvedene finančne instrumente (International Swaps and Derivatives Association – ISDA) prepoznava SARON kot osnovo za nadomestilo za LIBOR za švicarski frank.

Upravljanje s podatki SARON je skladno z mednarodnimi standardi za referenčne obrestne mere.
 

Kakšna je razlika med LIBOR za CHF in SARON?
V finančnih pogodbah s strankami se uporabljajo različne ročnosti LIBOR-ja. Trimesečni LIBOR pomeni npr. obrestno mero, ki je na tekoči datum določena za naslednje tri mesece, za razliko od sestavljenega SARON-a, kjer je obrestna mera za naslednje tri mesece določena na podlagi obrestnih mer iz preteklih treh mesecev. 

SARON je dnevna obrestna mera. Najboljša primerjava z LIBOR-jem je dosežena s preračunom dnevnih podatkov o SARON-u iz preteklega obdobja. To pomeni, da se obrestna mera izračunava iz podatkov za preteklo obdobje, npr. tri pretekle mesece. Takšno obrestno mero imenujemo sestavljena obrestna mera oz. angl. SARON Compound Rate.

Primerjava zgodovinskih vrednosti pokaže razliko med vrednostmi CHF LIBOR-ja in SARON-a.  V okviru strokovnega posvetovanja več udeležencev je bila določena metodologija, ki odraža zgodovinsko razliko med vrednostmi CHF LIBOR-ja in sestavljenega SARON-a na osnovi srednje vrednosti za obdobje preteklih petih let. Uskladitveni pribitki sestavljenemu SARON-u so znani in določeni za vse ročnosti in vseh pet valut, za katere se objavlja LIBOR (na povezavi IBOR-Fallbacks-LIBOR-Cessation_Announcement).
 

Kaj sprememba referenčne obrestne mere LIBOR pomeni za stranke?
Reforma referenčnih obrestnih mer vpliva na obstoječe in nove pogodbe, ki so indeksirane z LIBOR obrestno mero. SARON kot nadomestna referenčna obrestna mera je bila razvita za zagotovitev nemotenega nadaljevanja pogodbenih razmerij, če preneha obstajati LIBOR za švicarski frank.

V EU potekajo aktivnosti za enovito nasledstveno ureditev referenčne obrestne mere. Sprejetje dokončne odločitve o tem je predvideno za pozno jesen. Cilj enotne ureditve je nadomestitev obstoječe referenčne obrestne mere enakovredno za vse pogodbene udeležence in zmanjšanje negotovosti glede uporabe referenčnih obrestnih mer po letu 2021, pri čemer bi sedanje pogodbe, ki se sklicujejo na CHF LIBOR, ostale nemoteno v uporabi, CHF LIBOR pa se v njih nadomesti s sestavljenim SARON-om.
 

Kdaj se bo začela uporabljati referenčna obrestna mera, ki bo nadomestila LIBOR CHF?
ova referenčna obrestna mera (sestavljeni SARON) se bo predvidoma začela upoštevati ob prvi prilagoditvi vrednosti v letu 2022.

 

34,10 kB
Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede menjave valute, 30.07.2021, objava: 30. 07. 2021

Novica

SI-CERT: Poročilo o kibernetski varnosti za leto 2020 izkazuje izrazito povečanje phishing napadov

 

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je izdal Poročilo o kibernetski varnosti za leto 2020. Poročilo vsakič postreže s konkretnimi številkami, prerezom dogajanja na kibernetskem področju v Sloveniji in analizami izstopajočih varnostnih incidentov. In kaj je lani najbolj zaznamovalo slovenski kibernetski prostor?

Zabeleženih je bilo 2775 incidentov, med katerimi je bilo zaznati izrazito povečanje phishing napadov, izstopali pa so tudi napadi onemogočanja, izsiljevalski virusi in podtikanje škodljive kode. Goljufi so s pridom izkoriščali epidemijo COVID-19, ki je življenje tako rekoč čez noč preselila na splet. Leto 2020 je tako minilo v znamenju hitre digitalizacije družbe, ki pa s prednostmi prinaša tudi nove izzive na področju kibernetske varnosti, so sporočili iz SI-CERTa.


Povezava na Poročilo o kibernetski varnosti za leto 2020


Združenje bank slovenije
Ljubljana 29. julij 2021
 

Novica
 

Združenje bank Slovenije je izdalo nezavezujoče usmeritve za razvoj trajnostnega financiranja v skladu z načelom sorazmernosti

 

Združenje bank Slovenije na osnovi aktualnih družbenih, zakonodajnih in regulatornih sprememb, ki se nanašajo na prehod na nizkoogljično družbo, ter družbene odgovornosti bank in hranilnic pri  financiranju tega prehoda,  z namenom čim učinkovitejše vzpostavitve ustreznih ter čim bolj enotnih bančnih praks, izpolnitve pričakovanj deležnikov in s tem zagotovitve prispevka bančnega sektorja k zagotavljanju trajnostne preobrazbe gospodarstva izdaja prve smernice trajnostnega financiranja.

Smernice povzemajo ključne regulatorne zahteve na področju trajnostnega financiranja in članicam ZBS podajajo nezavezujoče usmeritve pri razvoju trajnostnega financiranja v skladu z načelom sorazmernosti. Smernice poleg sedmih temeljnih načel, ki se nanašajo na prilagoditev strategije in poslovnega modela bank, vključevanje okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov v proces upravljanja tveganj in financiranja z vidika presoje komitentov ter posameznih naložb, odnose s komitenti in drugimi deležniki, poročanje in razkritja ter notranje upravljanje in kulturo, vsebujejo tudi slovar osnovnih pojmov ter poseben dodatek s popisom ključnih regulatornih podlag, kot je npr. EU taksonomija, smernice Evropskega bančnega organa o odobravanju in spremljanju kreditov, vodnik Evropske centralne banke o podnebnih in okoljskih tveganjih idr.

Banke in hranilnice k trajnostnemu financiranju pristopajo v skladu z načelom sorazmernosti oziroma na način, ki ustreza njihovi velikosti, razvitosti, naravi in kompleksnosti dejavnosti, organizacijski strukturi, obsegu poslovanja in stopnji izpostavljenosti različnim vrstam tveganj, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki.

Glede na to, da je proces trajnostnega razvoja in prehoda tako z zakonodajnega kot izvedbenega vidika še v teku, se bodo smernice z uvajanjem dodatnih zakonodajnih podlag in nadaljnjimi spremembami družbe v odnosu do ESG ciljev ustrezno dopolnjevale ter prilagajale.

 

Povezava na ZBS Smernice trajnostnega financiranja

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 9. julij 2021
 

Novica

Muzej Bankarium razkriva bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes

 
Danes smo obiskali Bankarium, prvi muzej bančništva pri nas. Muzej je svoj prostor našel v nekdanji bančni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici v Ljubljani. Mestna hranilnica ljubljanska, ki je bila ustanovljena 1889, je v čudoviti secesijski stavbi, za katero je načrte izrisal arhitekt Josip Vancaš, začela z delom 1. maja 1905. Še danes ena najlepših stavb v Ljubljani je zaradi vzpostavitve muzeja med drugim doživela celovito notranjo prenovo in dobila novo pomembno poslanstvo ohranjanja dediščine ter konkretno nalogo, da širši javnosti približa pomen denarja, bank in bančnih praks.
 

MestnaHran


Muzej hrani zelo bogato zbirko predmetov Kranjske hranilnice in Mestne hranilnice ljubljanske, ki so vrsto let bivali v trezorju. Med njimi so protokolarni in jubilejni dokumenti, knjižne izdaje in album, računska poročila, hranilne knjižice, knjigovodske knjige, obrestne tabele, različni obrazci in pisana zbirka hranilnikov.
 

hranilniki2


Multimedijska predstavitev nas je uvodoma popeljala skozi šest obdobij razvoja denarja in bančništva po svetu do trenutka, ko se bančništvo razvije tudi na Slovenskem. Zgodovina razvoja bančništva je pri nas stara častitljivih 200 let in je v svojem razvoju izoblikovala različne bančne prakse, ki smo jih v muzeju spoznali na primeru bančnih okenc v času secesije, socializma in danes. Vstopili smo tudi v bančni trezor, si ogledali sefe, notranjost bankomata in se potopili v virtualno resničnost bančne digitalne transformacije.
 

obdobja

 

trezor


Osrednji del muzejskega prostora je namenjen finančnemu opismenjevanju mladine in odraslih. V finančnem labirintu smo spoznali osnove upravljanja osebnih financ in se na interaktiven način najprej seznanili z nasveti, nato pa se spopadli s finančnimi situacijami in možnimi rešitvami. Na ekranu sredi finančnega labirinta smo preverili svoje poznavanje finančnih trgov, bank ter osebnih in poslovnih financ.

Muzej je ustanovila Nova Ljubljanska banka, ki se s tovrstno aktivnostjo znova potrjuje kot družbeno-odgovorna finančna inštitucija, ki omogoča pomembno varovanje in hranjenje kulturne ter gospodarske dediščine in predstavitev le te širši javnosti. S tem doprinaša h globalnemu znanju in vedenju o bančni stroki ter družbenem razvoju, pa tudi k potrebni krepitvi individualne in kolektivne narodne zavesti ter identitete. Vsak pretekli korak se v življenju namreč zapiše in odseva v sedanjost kot izkušnja ter znanje.
 

zapovedi2


Muzej je odprt vsak teden od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Aktualne informacije so za obiskovalce na voljo na spletni strani muzeja: https://bankarium.si/. 


Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 7. julij 2021
 

Združenje bank Slovenije je podpisalo Sporazum o sodelovanju pri organizaciji Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah, ki bo potekal od 15. do 19. novembra 2021

 

Ljubljana, 23. junij 2021: Danes je direktorica Združenja bank Slovenije, Stanislava Zadravec Caprirolo, podpisala Sporazum o sodelovanju Združenja bank Slovenije pri organizaciji Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah 2021, ki bo letos potekal od 15. do 19. novembra 2021. Teden ozaveščanja o prevarah je namenjen zboljšanju komunikacije in usklajevanju dejavnosti, namenjenih povečanju splošne stopnje učinkovitosti Republike Slovenije v boju proti korupciji in ozaveščanju o pomembnosti boja proti finančnemu kriminalu ter prevaram. Združenje bank iniciativo podpira od začetka njenega nastanka pred štirimi leti.

V okviru Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah 2021 se bodo med 15. in 19. novembrom z namenom ozaveščanja širše javnosti tako zvrstili številni dogodki, konference, predavanja in okrogle mize. Izobraževalni center Združenja bo pripravil brezplačen izobraževalni program o preprečevanju prevar za osnovnošolce. Potekal bo 16. novembra v Hiši EU v Ljubljani.

 

Združenje bank Slvoenije
Ljubljana, 23. junij 2021

Novica

Posvet Zavarovanja terjatev

 

Ljubljana, 22. junij 2021: Danes se je v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije zaključil posvet Zavarovanje terjatev – način zmanjšanja tveganja neplačil v času negotovosti. Uvodni nagovor je imel generalni direktor GZS, Aleš Cantarutti, ki je izpostavil t. im. Top Up ukrep za blažitev učinkov epidemije na gospodarstvo na področju zavarovanja terjatev. Ta omogoča (po)zavarovanje terjatev do EU in OECD kupcev. Opozoril je tudi na velika nihanja povpraševanja na trgu, kar je povzročilo negotovost pravočasne dobave materialov in surovin iz globalnih virov, to pa je vplivalo nenazadnje na motnje v oskrbi proizvodnih podjetij ter pravočasnost dobave izdelkov. 

Prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je podal aktualno sliko makroekonomskega položaja do konca leta 2021 ter pričakovanja za leto 2022. Meni, da se bo prava vrednost sprejetih ukrepov za blažitev posledic epidemije covid-19 pokazala šele v obdobju po epidemiji, s stabilnimi javnimi financami Slovenije in z zniževanjem produktivnostne vrzeli slovenskega gospodarstva v primerjavi s konkurenco (razvojni preboj). S krčenjem paketov ukrepov za blaženje posledic epidemije COVID lahko pričakujemo povečana tveganja »zombi« podjetij ter naraščanje insolventnih postopkov, hkrati pa tudi soočanje s slabimi krediti ter pritiski na bančni sektor.

Prof. dr. Aleš Berk Skok iz Ekonomske fakultete Ljubljani pa je predstavil tveganja neplačil terjatev in opozoril na prednosti, ki se kažejo pri zavarovanju terjatev, med drugim v prevalitvi tveganja in dodatnem potencialu prodaje za podjetja, likvidnostnem ščitenju, kritju stroškov izterjave, ažurnosti informacij s trga itd.

Na okrogli mizi je produkt zavarovanj poleg predstavnikov Delcreda, Coface PKZ, Triglava, SID Banke, ARAG Slovenije in Atradiusa predstavila Helena Belingar, predsednica Odbora za dokumentarne bančne posle, ki deluje v okviru dejavnosti Združenja bank Slovenije. 

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 22. junij 2021

 

Obvestilo za javnost

Uporaba plačilnih kartic na počitnicah v tujini

 

V obdobju počitnic želimo stranke bank in hranilnic opozoriti na pravila o priporočenem ravnanju s plačilnimi karticami (bodisi, da so izdane v fizični obliki in/ali digitalizirano na strankino mobilno napravo) ter o uporabi POS terminalov in bankomatov. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih nasvetov.


Menjava evrov v kune: Ker so menjalni tečaji v menjalnicah in bankah na Hrvaškem različni, strankam bank in hranilnic priporočamo, da se pred menjavo gotovine pozanimate o veljavnih tečajih. Svetujemo uporabo plačilnih kartic na mestih, kjer se tuja valuta v evro preračuna po menjalnih tečajih kartičnih sistemov Mastercard in Visa. Ti tečaji so praviloma ugodnejši kot tečaji bank in menjalnic. Informativni tečaji mednarodnih kartičnih sistemov so objavljeni na naslednjih povezavah:

 

Menjava evrov v kune v menjalnicah ob meji: Velja enako kot navedeno zgoraj; predhodno je potrebno preveriti veljavne tečaje.

 

Obveščanje imetnikov plačilnih kartic pri konverziji valute v sklopu kartičnega poslovanja

V skladu z EU Uredbo 2019/518 banke v zvezi s kartičnimi plačilnimi transakcijami, kjer se izvaja valutna konverzija v katerikoli valuti Unije, ki se razlikuje od valute EUR, imetnikom kartic prikazujejo vsa nadomestila in menjalni tečaj za pretvorbo valut na bankomatu ali prodajnem mestu kot odstotni pribitek na zadnji razpoložljivi referenčni devizni tečaj ECB.

Namen Uredbe je, da bi potrošniki dobili informacije, ki jih potrebujejo, da bi izbrali zase najboljšo možnost pretvorbe valut v EU, oziroma njenih pridruženih članicah (EGP). Primerljivost bo s tem zagotovljena tako na strani izdajatelja kartice kot pridobitelja, ki lahko uporabljata tečaj kartične sheme ali lastni tečaj (z morebitnimi pribitki).

Imetnik kartice bo v obvestilo prejel (npr. preko SMS ali potisnega sporočila) samo v primeru neevrske transakcije za valute, ki so predmet Uredbe v okviru držav EGP, torej v primeru, da bo uporabljen menjalni tečaj na strani banke izdajateljice. Če bo transakcijo pretvoril trgovec ali operater bankomata, devizni tečaji Mastercard in Visa morda ne bodo veljali. To se bo zgodilo, ko bo imetnik izbral plačilo v valuti kartice v nasprotju z valuto trgovca ali bankomata. Devizna tečaja Mastercard in Visa se lahko razlikujeta. Banke preko spletne strane oziroma preko digitalnih bančnih kanalov zagotavljajo kalkulator za informativni izračun pribitka na referenčni menjalni tečaj ECB. Za dodatne informacije se lahko obrnete na banko izdajateljico kartice.

Dvigovanje kun na bankomatu na Hrvaškem: Bankomat v tujini, pred dvigom gotovine vedno ponudi dve možnosti, in sicer dvig s konverzijo ali dvig gotovine v lokalni valuti. V primeru, da izberete dvig s konverzijo, bo pri preračunu v evre uporabljen tečaj lokalne banke, ki je lastnica bankomata. V primeru, da izberete dvig v lokalni valuti, bo preračun v evre izveden po tečajih mednarodnih kartičnih sistemov, ki so običajno ugodnejši kot tečaji lokalnih bank. Zato imetnikom kartic svetujemo, da izberejo dvig v lokalni valuti brez konverzije.

Pri dvigih na tujih bankomatih bodite posebej pozorni na morebitne dodatno zaračunane stroške iz naslova enkratnih nadomestil za dvig gotovine oziroma pribitkov na menjalni tečaj (v kolikor se odločite za valutno konverzijo). Prej omenjena stroška se lahko zaračunata zgolj in samo ob izrecnem vašem privoljenju. 

Stroški nadomestila gotovine (Surcharge oz. Access Fee) in konverzija z morebitnim pribitkom na menjalni tečaj se lahko pojavita tudi znotraj iste transakcije, zato strankam svetujemo, da pozorno spremljate sporočila na bankomatih.

Plačilo s kartico na prodajnem mestu: Če na POS terminalu za plačilo blaga ali storitev izberete možnost plačila v lokalni valuti, se bo preračun v evre izvedel po tečaju mednarodnih kartičnih sistemov. V primeru, da boste izbrali možnost plačila s konverzijo, bo preračun izveden po tečaju lokalne banke - lastnice prodajnega mesta. Svetujemo torej enako kot pri dvigu gotovine na bankomatu in sicer, izbiro plačila v lokalni valuti (brez konverzije).

Koliko gotovine vzeti s seboj na dopust: Poleg uporabe kartice vam svetujemo, da na pot vzamete tudi nekaj gotovine. Tisti, ki potujete daleč in za dlje časa, velja iz varnostnih razlogov razmisliti tudi o uporabi dveh mednarodnih kartic.

Če potujete v države, kjer valuta ni evro: Zgoraj opisani primeri veljajo za vse tuje države, kjer valuta ni evro.

Na splošno velja:

  1. Pred odhodom na počitnice preverite veljavnost svojih plačilnih kartic in višino razpoložljivega limita porabe. Limit porabe na vaši plačilni kartici predstavlja razpoložljivo stanje na kartičnem računu, ki ga lahko mesečno izkoristite za nakupe ali dvige gotovine. Če odhajate na daljši oddih ali potovanje v tujino, lahko uredite limit v poslovalnicah bank in hranilnic ali z oddajo vloge preko spletne banke začasno limit povišate. Prav tako preverite vaše kontaktne podatke oz. pravilnost telefonske številke, na katero prejemate sporočila oziroma morebitna obvestila s strani vaše banke. 
     
  2. S seboj ne nosite večjih zneskov gotovine. Z vašo kartico osebnega računa (debetna kartica Visa/ Visa Electron, Maestro kartica, MasterCard debetna kartica) lahko gotovino ob nizkem znesku provizije dvigujete na številnih bankomatih po vsem svetu. Za plačilo na skoraj 30 milijonih prodajnih mestih lahko uporabite vsaj eno od kartic z odloženim plačilom Mastercard ali Visa. Obe kartici lahko uporabite tudi za dvig gotovine, zaradi višjih provizij pa svetujemo, da to storite le izjemoma.
     
  3. Za koristno se lahko izkaže tudi, če na pot ob kartici osebnega računa vzamete kartice obeh mednarodnih kartičnih sistemov; Mastercard in Visa. Razširjenost kartic enega ali drugega mednarodnega kartičnega sistema je po svetu različna. Tudi z vidika varnosti je smiselno znesek, ki ga lahko porabite v okviru svojih zmožnosti, porazdeliti na dve kartici. Ob morebitni izgubi, kraji ali zlorabi ene kartice, boste namreč še vedno razpolagali z drugo mednarodno plačilno kartico.
     
  4. Za dodatno varnost svojih kartic poskrbite z naročilom na varnostno SMS-sporočilo. Pomeni, da boste v primeru izgube, kraje ali zlorabe kartice, na telefon nemudoma prejeli obvestilo, da se z vašo kartico dogaja nekaj nenavadnega. V takem primeru takoj pokličite na telefonsko številko, ki je navedena na vaši kartici in je dostopna 24 ur na dan in 365 dni v letu. Najbolje je, da si telefonsko številko shranite (npr. neposredno v telefon), oziroma si jo skušate zapomniti.
     
  5. Do valutne menjave lahko pride na POS terminalu ali bankomatu. V tem primeru potrditve se predhodno seznanite z menjalnim tečajem in morebitnimi pribitki na menjalni tečaj na sami plačilni napravi. V kolikor se s ponujeno konverzijo strinjate, morate strinjanje z izvedbo valutne menjave tudi potrditi. Kot že rečeno, priporočamo, da za plačilo oziroma dvig gotovine izberete lokalno valuto, v tem primeru boste s strani vaše banke prejeli informacijo o razliki glede na referenčni tečaj ECB.
     
  6. Za primer izgube ali kraje kartice je možno skleniti dodatno zavarovanje.

 

Povezave na varnostna obvestila in priporočila:

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 22. junij 2021

 

Novica

Božidar Dajčman je prejel nagrado za najboljšega korporativno varnostnega managerja

 

Slavnostna podelitev je potekala v okviru drugega dne mednarodne konference Dnevi korporativne varnosti, 26. maja 2021. Slovenian Grand Security Award je najpomembnejša nagrada s področja varnosti v Republiki Sloveniji, ki se podeljuje izbranim institucijam in posameznikom za njihov inovativni prispevek na področju razvoja in uveljavljanja varnosti.

Nagrado »Slovenian Grand Security Award« v kategoriji »Korporativno varnostni manager leta 2020«  je letos prejel Božidar Dajčman, direktor Oddelka upravljanja fizične in informacijske varnosti v Novi KBM d.d., ki je tudi aktiven član Varnostnega foruma IT pri Združenju bank Slovenije. Za izjemen dosežek in doprinos k področju mu iskreno čestitamo.


Podelitev nagrad si lahko ogledate na povezavi Podelitev-dnevi-korporativne-varnosti. Intervju z Božidarjem Dajčmanom pa si lahko preberete na tej povezavi.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 21. junij 2021

 

Obvestilo

Kje zamenjati osmo serijo bankovcev švicarskega franka

 

Švicarska centralna banka je 30. aprila 2021 odpoklicala osmo serijo bankovcev švicarskega franka. Tako so ti bankovci, ki so bili izdani med letoma 1995 in 2016, izgubili funkcijo zakonitega plačilnega sredstva in torej z njimi ni moč več plačevati.

Bankovce je možno zamenjati za novejše in sicer v švicarski centralni banki ali v nekaterih švicarskih bankah oz. kot izhaja iz napotkov na spletni strani švicarske centralne banke: Instruction sheet on exchanging recalled banknotes.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 18. junij 2021

Novica

Zaživel je muzej bančništva Slovenije

 

Ljubljana, 17. junij: Muzej, ki predstavlja bančno dediščino na Slovenskem vse od leta 1820 pa do sedaj, sta danes predstavila Irena Čuk, direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, ki z Bankariumom upravlja, in Blaž Brodnjak, predsednik sveta NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine. Širša javnost si bo muzej lahko prvič ogledala na dogodku Poletna muzejska noč v soboto, 19. junija. Muzej, ki je dobil ime Bankarium, je svoj prostor našel v nekdanji bančni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici v Ljubljani, odprt pa bo vsak teden od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Aktualne informacije so za obiskovalce objavljene na spletni strani muzeja: https://bankarium.si/. 

 

Bankarium_copova

 

O Bankariumu 
 

Ideja za muzej bančništva na Slovenskem je vzniknila pred leti, ko so v NLB razmišljali o premestitvi poslovalnice Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici v Ljubljani iz prvega nadstropja v pritličje. »Ob načrtovani spremembi smo naredili tržno raziskavo med strankami poslovalnice. Večina se jih je zavedala, da je Mestna hranilnica ljubljanska najstarejša delujoča poslovalnica v Sloveniji, ker neprekinjeno deluje že od leta 1905. Tako nam je tudi večina strank sama predlagala, da naj v nekdanjih bančnih prostorih naredimo muzej bančništva,« je pojasnila Irena Čuk, direktorica neprofitnega NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, ki upravlja Bankarium. Ideja o bančnem muzeju je dozorela, ko je leta 2018 Ministrstvo za kulturo RS kulturno dediščino, s katero upravlja zavod, razglasilo za pomembno nacionalno bogastvo Slovenije.

Obiskovalci se bodo v muzeju, ki je nastal v eni od znamenitih ljubljanskih secesijskih stavb, v multimedijskem uvodu najprej seznanili s pet tisoč let dolgo zgodovino bančništva, v dvestoletno bančno dediščino na Slovenskem pa jih bo popeljala predstavitev zgodovine bančnih institucij in praks pri nas. Poučili se bodo tudi o nastanku prvih hranilnic in se sprehodili skozi zgodovino vse do pojava digitalnih mobilnih denarnic. Ogledali si bodo lahko vse denarne valute, ki so bile v tem obdobju veljavne na ozemlju današnje države, ter spoznali ključne osebe slovenskega bančništva. Marsikoga bodo pritegnili tudi bančna okenca iz različnih obdobij, bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic ter celo notranjost bankomata. Obiskovalci bodo lahko vstopili tudi v bančni trezor, za konec pa bodo na igriv način preverili svojo finančno pismenost. 
 

 

Združenje bank Slovenije
Ljubčjana, 17. junij 2021

 

 

Novica

Digitalna preobrazba v finančnih storitvah

 

Ljubljana, 16. junij 2021: Danes se je na Brdu pri Kranju v organizaciji Uradnega lista zaključila 4. konferenca z naslovom Novi izzivi 2021 z nosilno temo digitalna preobrazba v finančnih storitvah. Na konferenci so predstavniki regulatorja, panožnih združenj, ponudnikov plačilnih storitev skupaj z bančniki, zavarovalničarji, telekomunikacijskimi operaterji, trgovci, marketinškimi strokovnjaki in drugimi deležniki iz Slovenije ter iz tujine komentirali izkušnje in soočili poglede na tveganja ter priložnosti na področju finančnih storitev.

Na konferenci sta poleg direktorice Združenja bank Slovenije, Stanislave Zadravec Caprirolo, sodelovala tudi Nataša Tomc Jovović, predsednica Odbora za kartično poslovanje in Mitja Vreča, član Odbora za kartično poslovanje, ki deluje v okviru dejavnosti Združenja bank Slovenije.


Povezava na program konference
 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 16. junij 2021

 

Vprašanje: Kje, oziroma kako lahko vnovčim ček, poslan iz Kanade v EU, ali v Sloveniji?
 

Odgovor Združenja bank Slovenije: Po naših informacijah za svoje komitente oz. za tiste, ki nameravajo to postati, takšne čeke zaenkrat unovčuje slovenska podružnica BKS banke (pogoj je torej, da ima prejemnik čeka pri njih odprt račun) – sprejemajo jih v svojih poslovnih enotah in jih unovčujejo preko njihove matične banke v Avstriji. Pogoje unovčitve čeka je smiselno tudi preveriti neposredno pri banki. 

Nekateri prejemniki čekov so se z izdajatelji čeka uspeli tudi dogovoriti, da jim sredstva namesto čeka nakažejo preko bančnega nakazila, zaradi česar se je smiselno o tovrstni obliki izplačila dogovoriti neposredno z izdajateljem čeka. Pri tem je lahko v pomoč obrazec, ki ga izpolni matična banka prejemnika čeka (pri kateri ima odprt račun), ki ga nato prejemnik pošlje izdajatelju čeka, ki na ta način dobi uradno obvestilo, da matična banka prejemnika čeka storitve unovčevanja čekov ne nudi.

 

Združenje bank Slovenije

Novica

 24. letna konferenca ocenjevalcev vrednosti

 

Ljubljana, 11. junij 2021: Danes se je zaključila 24. spletna letna konferenca ocenjevalcev vrednosti, ki jo je organiziral Slovenski inštitut za revizijo. Na konferenci je spremembe bančne zakonodaje, povezane z ocenjevanjem vrednosti, predstavil Kristijan Hvala, vodja področja bančne ekonimke pri Združenju bank Slovenije. Na okrogli mizi glede izzivov, ki jih je za zavarovano posojanje, prinesla Covid kriza, pa sta sodelovala člana Delovne skupine za zavarovanje, ki deluje v okviru dejavnosti Združenja, Tanja Tomat iz NKBM in Miroslav Petrič iz Addiko banke.

 

Povezava na program konference

 

Novica

Na tržaškem investicijskem forumu je tekla beseda o spopadanju bank s preteklimi in novimi ranljivostmi pri financiranju gospodarske obnove

 

V okviru tržaškega investicijskega foruma je 8. junija 2021 potekala okrogla miza na temo spopadanja bank s preteklimi kot tudi novimi ranljivostmi pri financiranju gospodarske obnove. V razpravi so sodelovali Dario Ciriaci, predstavnik European Long-term Investors Association, Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, Safet Kozarevic, profesor Ekonomske fakultete Univerze v Tuzli, Massimo Bianchi, direktor podjetja Simest, Guido Clary, vodja enote za Slovenijo, Zahodni Balkan, EIB, Pierfrancesco Gaggi, vodja odnosov z mednarodnimi organizacijami iz italijanskega bančnega združenja in Silvio Pedrazzi, predsednik uprave Intesa Sanpaolo Bank Albanija.
 

Povezava na program dogodka


Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 8. junij 2021

 

Novica

Združenje bank Slovenije krepi sodelovanje tudi na Balkanu

 

7. junija 2021 je v okviru t. im. Balkan Business Week, ki ga organizira Inštitut za ekonomijo in management Heidelberg Skopje, potekala konferenca na temo pregleda, izzivov in obetov za naprej glede ekonomske situacije v EU ter na Balkanu. V panelni razpravi glede vloge balkanskega finančnega sektorja pri spodbujanju gospodarske rasti v regiji je poleg Vladimira Gligorova iz dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije, Dejana Šoškića, bivšega guvernerja srbske centralne banke, Zorana Grubishica, prodekana beograjske bančne akademije, Nine Nedanoske, predsednice nadzornega sveta Ohridske Banke, Sophie Ziakou, svetovalke gršega bančnega združenja, sodelovala tudi direktorica Združenja bank Slovenije, Stanislava Zadravec Caprirolo.
 

Povezava na program konference
 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 7. junij 2021

 

ESČP, februar 2021

Odplačilo hipotekarnega kredita v švicarskih frankih v evrih: pritožba je nedopustna

 

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je dne 19. januarja 2021 obravnavalo pritožbo pritožnice Xanthi Antonopoulou, št. 46505/19 z dne 26. avgusta 2019, v kateri je slednja trdila, da je morala banki vrniti znesek v evrih, ki je daleč presegel znesek, ki si ga je izposodila v švicarskih frankih.

Pritožnica je grška državljanka, rojena leta 1957 in živi v Solunu. Za nakup stanovanja je po nasvetu banke najela hipotekarni kredit pri banki Eurobank Ergasias v višini 243.225,00 švicarskih frankov (CHF) (oziroma 150.000,00 EUR po menjalnem tečaju veljavnem na dan 10. januarja 2007 - datum izplačila kredita). Kredit je bil zavarovan s sklenitvijo zavarovanja za primer pritožničine smrti ali popolne invalidnosti, prav tako pa je pritožnica pri banki sklenila tudi večletno zavarovanje pred tveganjem spremembe deviznega tečaja. Kreditna pogodba je omogočala tudi konverzijo kredita v CHF v kredit v EUR.

Pritožnica je imela težave z izpolnjevanjem svojih pogodbenih obveznosti, zato je z banko sklenila štiri dodatke h kreditni pogodbi, s katerimi so se zmanjšale njene mesečne obveznosti, se podaljšal rok zapadlosti, uveden pa je bil tudi moratorij na del odplačil.

Dne 18. februarja 2015 je pritožnica pred grškim sodiščem vložila tožbo proti banki, s katero je zahtevala, da (i) sodišče ugotovi ničnost klavzule v kreditni pogodbi, ki predvideva odplačilo dolga v evrih na podlagi menjalnega tečaja EUR CHF, veljavnim na dan odplačila, (ii) se za preračun zapadlih obveznosti v CHF v EUR uporabi vrednost menjalnega tečaja, ki je veljal na dan izplačila kredita, ter (iii) da sodišče ugotovi, da banki ni več dolžna dodatnih plačil po kreditni pogodbi. Pritožnica je v svoji tožbi izpostavila, da se je zaradi spremembe menjalnega tečaja EUR CHF višina izposojenih sredstev do 4. februarja 2015 povečala s 150.000,00 EUR na 239.041,76 EUR. Grško (prvostopenjsko) sodišče je zavrnilo pritožničin tožbeni zahtevek s pojasnilom, da sporne pogodbene določbe ne sme presojati z vidika Direktive 93/13/EGS, saj gre za deklaratorno določbo, ki ima pravno podlago v 291. členu grškega obligacijskega zakonika,[1] takšne določbe pa so v skladu z Direktivo 93/13/EGS izvzete iz presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev. Pritožnica je vložila pritožbo na grško kasacijsko sodišče, ki je bila prav tako zavrnjena. Grško kasacijsko sodišče je namreč ugotovilo, da zgoraj navedena izjema sicer res ni bila izrecno prenesena v grško nacionalno zakonodajo, vendar je treba nacionalno zakonodajo razlagati v »duhu« Direktive 93/13/EGS oziroma evropske zakonodaje.

Pritožnica se je nato pritožila tudi na ESČP, ki je ugotovilo, da je bila pritožnica seznanjena s tveganjem najema kredita v CHF, saj je imela tri leta sklenjeno zavarovanje za primer povečanja njene mesečne obveznosti zaradi gibanja menjalnega tečaja EUR CHF, katerega pa ni podaljšala. ESČP je prav tako ugotovilo, da je imela skladno s kreditno pogodbo pritožnica kadar koli možnost kredit v CHF konvertirati v kredit v EUR (vendar te možnosti ni izkoristila), da je z banko sklenila več dodatkov h kreditni pogodbi s katerimi je izboljšala svoj položaj, ter da je svoje mesečne obveznosti izpolnjevala med letom 2007 in 2015, pri čemer ni nikoli trdila, da ima težave z odplačevanjem zaradi gibanja menjalnega tečaja (v takšnem primeru bi lahko namreč skladno s 388. členom grškega obligacijskega zakonika uveljavljala institut spremenjenih okoliščin). ESČP je ugotovilo, da že nacionalna zakonodaja pritožnici zagotavlja ustrezna pravna sredstva, s katerimi bi lahko uveljavljala svoje pravice. Slednje hkrati pomeni, da je pravni okvir, ki ga je vzpostavila država (Grčija), pritožnici zagotavljal mehanizme, s katerimi bi lahko uveljavljala svoje pravice iz člena 1 Protokola št. 1 (zaščita lastnine) k Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

ESČP je posledično soglasno zavrnilo vse pritožničine zahteve ter pritožbo razglasilo za nedopustno in očitno neutemeljeno. Odločitev je dokončna.


Sklepno

Relevantni zakon št. 225171994 v grško pravo ni izrecno prenesel določbe Direktive 93/13/EGS iz člena 1 (2) o tem, da se ne presoja poštenost klavzul, ki temeljijo na zakonskih določbah, vendar sta nacionalni sodišči zakon vseeno razlagali v smislu Direktive 93/13/EGS (lojalna razlaga); ESČP je izrecno poudarilo, da če nacionalno sodišče razlaga nacionalno pravo v skladu s pravom EU in sodno prakso Sodišča EU, potem človekove pravice niso kršene.

Odločitev ESČP je primerljiva[2] in relevantna za Slovenijo. Slovenski ZVPot v nacionalno zakonodajo poleg določbe Direktive 93/13/EGS iz člena 1 (2) sicer ni izrecno prenesel tudi določbe iz člena 4 (2),[3] po kateri se ne presoja t.i. »ključnih« delov pogodbe (core terms), če so jasni in razumljivi, vendar je Vrhovno sodišče RS relevantne člene ZVPot v skladu z načelom lojalne razlage vseeno razlagalo v duhu Direktive 93/13/EGS. Dodatna potrditev stališča Vrhovnega sodišča RS nenazadnje izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča EU, ki je npr. v izreku Sodbe z dne 24.4.2020 v zadevi opr. št. C-125/18, izrecno navedlo, da mora sodišče države članice preveriti jasnost in razumljivost pogodbenega pogoja, ki se nanaša na glavni predmet pogodbe, in to ne glede na prenos člena 4 (2) Direktive 93/13/EGS v pravni red te države članice. Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je tako usklajena z nacionalno zakonodajo, pravom EU ter sodno prakso Sodišča EU.


Vir: Povezava na ESČP sporočilo za javnost z dne 11.2.2021

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 4. junij 2021
 


[1] Skladno s katero lahko kreditojemalec (v kolikor ni drugače določeno) vedno poravna svoje obveznosti iz kreditne pogodbe v tuji valuti v domači valuti – to možnost je pritožnica tudi izkoristila, saj je kredit odplačevala v EUR.

[2] Podobne kredite so namreč nudile tudi slovenske banke.

[3] Kljub temu, da iz gradiva novele ZVPot-A, s katero je bila v nacionalno zakonodajo implementirana Direktiva 93/13/EGS izrecno izhaja, da naj bi bila s sprejetjem novele Direktiva 93/13/EGS v celoti prenesena v slovenski pravni red.

70letBV

Bančni vestnik praznuje letos častitljiv jubilej – 70 let 


V letu 2021 obeležuje Bančni vestnik kar dva jubileja, in sicer 70 let izhajanja in 25 let sodelovanja z oblikovalcem revije Edijem Berkom. Ob tej priložnosti je bila izdana publikacija z naslovnicami, ki so krasile revijo Bančni vestnik in na slikovit način odražale njeno vsakokrat aktualno vsebino.
 
 
Združenje bank Slovenije
ljubljana, 18. maj 2021
 
 

Obvestilo za javnost Varni na internetu

Ogromno število lažnih klicev pod pretvezo Microsoftove tehnične pomoči

 

Petek, 14. maj 2021: Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT opozarja na spletno prevaro, s katero želijo goljufi pridobiti dostop do vašega računalnika. Goljufi z različnih telefonskih številk kličejo uporabnike in se predstavljajo za Microsoftovo tehnično pomoč. Pod pretvezo, da je računalnik ogrožen, želijo uporabnike prepričati, da jim omogočijo oddaljen dostop, s čimer dobijo goljufi popoln nadzor nad računalnikom.
 

Spletna prevara, ki jo poznamo kot »lažne klice Microsoftove tehnične pomoči«, se je v Sloveniji na prvič pojavila pred dobrimi petimi leti. V Sloveniji se je za kratek čas ponovno pojavila lani poleti, letos pa smo priča okrepljenemu valu, ki traja že skoraj dva meseca.
 

GOLJUFI ŽELIJO DOSTOP DO VAŠEGA RAČUNALNIKA

Na SI-CERT že vse od marca prejemajo ogromno prijav neobičajnih klicev na telefonske številke v Sloveniji. Klicatelji se v angleščini z močnim naglasom predstavijo kot Microsoftova tehnična pomoč. Sogovorniku razložijo, da nujno kličejo zato, ker njegov računalnik javlja napake oz. alarme, ki naj bi bili posledica okužbe računalnika.

V nadaljevanju vam naročijo, da prenesete določen program za oddaljen dostop in jim posredujete podatke, da bodo lahko opravili varnostni pregled. Če to storite, goljufom omogočite popoln nadzor nad računalnikom. Tekom postopka vam prikažejo še druge izmišljene nevarnosti, v primeru nesodelovanja žrtve pa lahko sistem tudi načrtno poškodujejo.
 

GLAVNI CILJ JE KREDITNA KARTICA ALI E-BANKA

Če žrtev uspešno prepričajo o ogroženosti računalnika, ji ponudijo pomoč in pozivajo k posredovanju podatkov kreditne kartice za nakup programa, s katero bodo goljufi težave odpravili.

V kolikor tega ne želite storiti, lahko preko oddaljenega dostopa tudi izbrišejo posamezne sistemske datoteke oz. računalnik zablokirajo na tak način, da morate ob ponovnem zagonu vpisati geslo, ki pa ga ne poznate. Če podatke vseeno posredujete, težav ne boste odpravili, ampak vam bodo goljufi pobrali ves razpoložljiv denar na kreditni kartici, vaš računalnik pa bo treba popraviti.

Kot vedno je glavni cilj takšnih prevar finančna korist. Goljufi želijo pridobiti podatke vaše kreditne kartice ali dostop do spletne banke, v nekaterih primerih pa tudi zlorabijo osebne podatke za namen kreiranja računov na kripto menjalnicah. Take račune lahko uporabijo za pranje denarja in druga kriminalna dejanja.
 

KAKO PREPOZNATE POSKUS PREVARE

Če se klicatelj predstavi kot Microsoftova tehnična pomoč in zahteva oddaljen dostop do vašega računalnika, potem gotovo gre za prevaro, saj vas predstavnik Microsofta nikoli ne bo prosil za dostop do sistema, prav tako od vas ne bo zahteval številke kreditne kartice ali dostop do vaše spletne banke. V primeru, da od vas zahtevajo posredovanje fotografij ali skenov osebnih dokumentov, v vašem imenu kreirajo nove račune za el. pošto ter na koncu zahtevajo verifikacijo prek poslanih SMS sporočil – gre za znak, da vam skušajo zlorabiti identiteto.
 

ČE STE BILI ŽRTEV PREVARE

  • V kolikor ste goljufom posredovali podatke o vaši kreditni kartici ali dovolili dostop do spletne banke, nemudoma kontaktirajte vašo banko in kartico blokirajte.
  • Če ste goljufom omogočili dostop do računalnika, izbrišite vse aplikacije za oddaljen dostop, ki so bile nameščene. Če ne veste, kaj vse so napadalci namestili na vaš sistem, priporočamo, da naredite varnostno kopijo datotek in operacijski sistem preventivno ponastavite na tovarniške nastavitve.
  • V primeru, da ste prevarantom posredovali slike osebnih dokumentov (npr. os. izkaznico), obstaja možnost, da bodo ukradli vašo identiteto za namen izvajanja drugih goljufij. Razmislite o pridobitvi uradnega zaznamka, v katerem je navedeno, da so bili podatki odtujeni (npr. preko prijave na policiji).
  • Če so vas prepričali, da ste na neki kriptomenjalnici opravili osebno identifikacijo (npr. s skenom osebnega dokumenta, bančnega izpiska, računa za elektriko ipd.), potem nemudoma kontaktirajte kriptomenjalnico, da vam zaprejo račun. V nasprotnem primeru lahko goljufi račun, ki je odprt na vaše ime, zlorabijo za pranje denarja in izvajanje drugih goljufij.
     

Vir: Varni na internetu
 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 17. maj 2021
 

 

 

657,51 kB
Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede dostopnosti bančnih storitev za starejše, 10.5.2021, objava: 13. 05. 2021

Obvestilo

Izvedba Bančne konference je prestavljena

Bančna konferenca, ki je bila napovedana za 26. maja, je zaradi pregleda možnosti izvedbe v fizični obliki prestavljena. Datum in program bosta objavljena naknadno. 

The Banking Conference has been postponed due to a review of the possibility of physical implementation. The date and program will be announced later.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 10. maj 2021

Sporočilo za javnost

Izzivi notranje revizije v bankah in hranilnicah v razmerah epidemije in po njej

 

Ljubljana, 7. maj 2021: Včeraj in danes je v spletni obliki potekal tradicionalni posvet notranjih revizorjev v bankah in hranilnicah. Razprava je bila osredotočena na izzive in pristope pri notranjem revidiranju poslovanja kreditnih institucij v razmerah dinamičnih sprememb ter naraščajoče kompleksnosti poslovnih procesov, ki so bile prisotne že pred epidemijo Covid, slednja pa jih je še dodatno okrepila. K doseganju čim boljših rezultatov notranje revizije prispevajo zlasti pravočasno prepoznavanje in predvidevanje ključnih tveganj, prilagodljivost, agilnost ter uporaba inovativnih revizijskih tehnik, kot tudi partnerstva in okrepljeno sodelovanje z drugimi funkcijami ter deležniki.

 

V uvodnem nagovoru letošnjega srečanja je Manica Novak, predsednica Odbora za notranjo revizijo pri Združenju bank Slovenije, kot izhodišče za razpravo predstavila temeljne spremembe v pristopih, ki jim je botroval izbruh pandemije, kot tudi vseh njenih posledic na različne vidike poslovanja bank. Izpostavila je značilnosti sodobne notranje revizije ter pomen njene svetovalne vloge, zmožnosti predvidevanja sprememb, pravočasnega prepoznavanja in razumevanja glavnih tveganj, kreativnosti, medtem ko lahko k uspešnim strokovnim odzivom pripomore tudi interaktivno sodelovanje in komunikacija z drugimi dajalci zagotovil (zlasti zunanjimi revizorji).

V pozdravnem nagovoru je Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, poudarila, da vedno nove naloge, ki izhajajo iz bančne regulative, sprememb poslovnih modelov in organizacije dela, digitalizacije poslovanja, okrepljene konkurence, trajnostnega gospodarskega okrevanja ter drugih aktualnih trendov, zahtevajo intenzivno spremljanje in hitro odzivanje, ki je še bolj poudarjeno pri delu funkcije notranje revizije, ki bdi nad vsemi in ne le posameznimi procesi v instituciji. Pri tem je pandemija Covid dodatno posegla na številna področja, med njimi tudi na sisteme notranjih kontrol, ki so se morali prilagoditi ne zgolj z vidika postopkov, ampak tudi zaradi sprememb osnovnih ter vedno bolj specifičnih procesov in povečanega tveganja.

O spremenjeni vlogi notranje revizije je spregovorila tudi Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke. Poudarila je pomen partnerstva med upravljalnim organom in službo notranje revizije za doprinos slednje k večji uspešnosti banke ter boljšemu zaznavanju in upravljanju tveganj. V zadnjih letih je postala ta funkcija bolj procesno orientirana, poglobila in nadgradila je svoja znanja, poslovodstvo pa se zaveda pomena zagotavljanja ustrezne komunikacije in virov, negovanja  visoke poslovne kulture in kulture tveganja ter odprtega komuniciranja za zagotavljanje višje dodane vrednosti notranje revizije pri doseganju zastavljenih poslovnih ciljev.

V nadaljevanju srečanja so bile s strani priznanih strokovnjakov iz akademske, regulatorne in bančne sfere podrobneje predstavljene vsebine, ki so na področju notranje revizije trenutno med bolj aktualnimi. V okviru predstavitev na temo dogajanj v makroekonomskem okolju, razvoja revizijske stroke, etike in agilnosti, njenega sodelovanja z drugimi kontrolnimi funkcijami (zlasti drugo linijo obrambe) ter praktičnih izkušenj na področju revidiranja in nenazadnje temeljnih novosti na področju bančne regulative se je med predavatelji in udeleženci razvila poglobljena razprava. V njej so bili oblikovani tudi predlogi skupnih rešitev, ki bi bili notranjim revizorjem lahko v koristno pomoč pri njihovem nadaljnjem in uspešnem izvrševanju zaupanega poslanstva.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 7. maj 2021
 

Novica

Na natečaju za pripravo naslovnice Letnega poročila Združenja bank Slovenije za leto 2020 je zmagal Klavdij Marič, študent grafičnega oblikovanja na VŠS Academia

 

Združenje bank Slovenije vsako leto v okviru svojih dejavnosti objavi Letno poročilo Združenja. Letos smo se
zaradi prenove izgleda in želene svežine naslovnice, ovitka ter notranje tipske strani Letnega poročila odločili, da k sodelovanju povabimo zainteresirane študentke in študente grafičnega oblikovanja ter jim s tem ponudimo možnost pridobitve praktičnih izkušenj in pridobitve reference. V okviru natečaja smo prejeli več oblikovalskih predlogov, izbrana pa je bila oblikovalska rešitev Klavdija Mariča, študenta grafičnega oblikovanja na VŠS Academia. Na drugo mesto se je uvrstila rešitev Amber Škrabec, študentke Fakultete za dizajn, na tretjo pa oblikovalski predlog Mariole Fernandez-Montes, študentke VŠS Academia. 
 
 

Naslovnica_Klavdij_Maric

 

Izbrana naslovnica
Avtor: Klavdij Marič
 

Naslovka_AmberSkrabec

 

2. mesto
Avtorica: Amber Škrabec

Naslovnica_Mariola Fernandez-Montes

3. mesto
Avtorica: Mariola Fernandez-Montes

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 21. april 2021

Sporočilo za javnost

Prenovljena sestava nadzornega sveta Združenja bank Slovenije
 

 

Sreda, 21. april 2021: Danes je v Ljubljani potekala 40. seja skupščine Združenja bank Slovenije, katerega članice so banke, hranilnice in lizing družbe.

 

Skupščina Združenja je na današnji seji sprejela v članstvo novo članico in sicer NLB Lease&Go d.o.o..

 V nadaljevanju skupščine je bilo sprejeto letno poročilo Združenja ter računovodski izkazi s poročilom revizorja za leto 2020.

Novi člani nadzornega sveta Združenje bank Slovenije so z današnjim dnem postali Andrej Andoljšek, predsednik uprave Addiko bank, Jana Benčina Henigman, predsednica uprave Sberbank in Stefan Vavti, predsednik uprave Banke Sparkasse. Imenovani so bili tudi novi namestniki članov nadzornega sveta Združenja in sicer, Damijan Dolinar, član uprave Sberbanke, Anja Božac, članica uprave iz Addiko banke in Tomaž Šalamon, član uprave Banke Sparkasse.
 

Nadzorni svet Združenja bank Slovenije

Letno poročilo ZBS 2020

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 21. april 2021


EMW

Zaključil se je finale Evropski denarni kviz 2021

 

Danes, 20. aprila 2021, je potekalo finalno tekmovanje Evropski denarni kviz 2021, na katerem je sodelovalo 55 predstavnikov iz 28 evropskih držav. Prvo mesto so osvojili predstavniki Madžarske, drugo mesto je pripadlo Irski in tretje Slovaški.

Slovenijo sta letos zastopala učenca Nejc Škantar in Lan Potočnik iz Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja iz Bleda, ki je marca zmagala na nacionalnem tekmovanju v Evropskem denarnem kvizu. Zasedla sta odlično 15. in 26. mesto, na kviz sta se pripravljala pod budnim mentorstvom prof. Mete Pazlar. Celotni ekipi osnovne šole iskreno čestitamo za udeležbo na tekmovanju, dobljene izkušnje ter predvsem za osvojeno znanje. 

 

finalisti_drzaveSodelujoče države

 

deca
V pričakovanju na pričetek kviza

 

vprasanjeEno od vprašanj

 

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 20. april 2021

108,81 kB
Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede uporabe spletnega bančništva, 20.4.2021, objava: 21. 04. 2021
34,38 kB
Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede kreditiranja prebivalstva, 20.4.2021, objava: 21. 04. 2021

Obvestilo za javnost

Prenehanje ukrepa odloga izvršbe

 

Obveščamo, da je Vlada sprejela odločitev o prenehanju ukrepa odloga izvršbe. Združenje bank Slovenije je sicer poslalo mnenje, ki je podprlo še nadaljnje podaljšanje glede na trenutne razmere.

Vlada Republike Slovenije se na podlagi predhodno prejetih podatkov in mnenj za podaljšanje odloga izvršbe zoper fizične osebe do 30. aprila 2021 ni odločila, saj je bilo ocenjeno, da glede na posredovane podatke, mnenja in v vmesnem času uveljavljene normativne rešitve, ne obstajajo več enaki razlogi, kot so obstajali ob uveljavitvi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUPOPDVE, ki je uzakonil ta ukrep, torej 31. decembra 2021.

Ukrep zakonskega odloga izvršbe po ZIUPOPDVE bo tako veljal do vključno 18. aprila 2021. Po tem datumu se bodo izvršilni postopki izvajali oziroma nadaljevali skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 16. april 2021

Sporočilo za javnost

Posvet zakladnikov, zalednih & skrbniških služb in investicijskih bančnikov
 

Četrtek, 15. april 2021: Danes se je zaključil tradicionalni dvodnevni posvet zakladnikov, zalednih & skrbniških služb in investicijskih bančnikov, ki je potekal v obliki on-line srečanja.

 

V uvodnem nagovoru je Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije poudarila, da so banke v času pandemije dokazale svojo fleksibilnost s prilagoditvijo izvajanja poslovnih procesov, ki so omogočali nemoteno zagotavljanje storitev za komitente bank. Izpostavila je procese konsolidacije in avtomatizacije zalednih služb in uporabo pametnih tehnologij predvsem za potrebe izvajanje analitičnih procesov. Sicer pa po njenem mnenju v bančnem sektorju ostaja prioriteta dolgoročna vzdržnost stroškovnega modela, ob upoštevanju novih regulatornih zadev, prihodu drugih ponudnikov na bančni trg in pričakovanjih strank po novih vrstah   bančnih storitev in zagotavljanju ustrezne varnosti.

Marko Filipčič, član uprave Gorenjske banke, je izpostavil vlogo zakladništva v času presežne likvidnosti, ki se je še povečala v času pandemije, bodisi zaradi odložene potrošnje prebivalstva, pomoči države ali zaradi zmanjšanja investicij. Poudaril je, da bi bilo  potrebno v času negativnih obrestnih mere z ustrezno davčno reformo in obuditvijo kapitalskega trga v Sloveniji omogočiti dolgoročno investiranje z uporabo presežnih likvidnih sredstev.

Jože Bradeško, viceguverner Banke Slovenije je predstavil denarno politiko Evropske centralne banke in nacionalnih bank, Marjana Bednaš iz UMAR pa makroekonomsko sliko in dogajanja na finančnih trgih. Pandemija je najbolj prizadela storitveni sektor, predvsem področje potovanj, nastanitvenih dejavnosti in organizacije dogodkov, medtem ko so se ostale dejavnosti hitreje prilagodile uvedenim ukrepom. Potrošniki so se razmeram prilagodili z večjo uporabo kartičnih plačil, precej obsežen je bil tudi porast izvedenih nakupov preko spleta. Razmere na obvezniških in delniških trgih ostajajo ugodne, kar je povezano predvsem z učinkovitimi ukrepi Evropske centralne banke in sprejetimi ukrepi Evropske komisije. Z razvojem cepiv in večjo precepljenostjo prebivalstva napovedi gospodarskih razmer ostajajo optimistične, pričakovati je tudi sprostitev ukrepov v storitvenem sektorju in rast privatne potrošnje.

Marjan Divjak z Ministrstva za finance je predstavil aktivnosti države na področju obveznic, ob tem je še posebej izpostavil izdajo 60-letne obveznice, ki ima izrazito pozitivne učinke tudi za ocene bonitetnih agencij. V okviru Ministrstva je v pripravi okvir za izdajo zelene obveznice, izvajajo pa se tudi aktivnosti za izdajo trajnostne obveznice. Sicer je ocenil zadolževanje države za učinkovito, čemur bo Ministrstvo sledilo tako v letošnjem letu kot tudi v prihodnje.

Preostale teme prvega dne posveta so bile okolje negativnih obrestnim mer in upravljanje likvidnih sredstev, aktualnosti na področju poslovanja z vrednostnimi papirji, CSDR uredba in poravnalna disciplina in SRD II direktiva. Posebej je bil izpostavljen projekt razvoja slovenskega kapitalskega trga, ki že poteka cca devet mesecev in se bo zaključil s končnim poročilom ekspertne skupine, čemur bo sledila širša razprava z vsemi deležniki za izvedbo konkretnih aktivnosti.

Prvi dan posveta se je zaključil z zanimivo temo agilnost na področju finančnih trgov, kjer je bila poudarjena potreba po zelo hitrih prilagoditvah novim razmeram ter zaznavanju novih priložnosti. Podatki so v dobi digitalizacije novo zlato, ustrezno očiščene informacije in  shranjene na centralizirani način pa omogočajo pripravo poslovnih modelov, ki temeljijo na avtomatizirani obdelavi podatkovnih baz.

V drugem dnevu posveta so bile predstavljene teme konsolidacije Target2 in T2S, reforma referenčnih obrestnih mer, optimizacija kapitala ter nadzorniške prioritete. Posvet se je zaključil z aktualno temo zeleni dogovor in trajnostno financiranje, pri čemer je potrebno upoštevati, da obstoječa tehnologija izpolnitve vseh zahtev tega ambicioznega projekta še ne omogoča, vsekakor pa je cilj zelene strategije in trajnostnega financiranja okoljsko sprejemljivih projektov čim manjši vpliv gospodarstva, kmetijstva, prometa in ostalih dejavnosti na okolje. Strateška usmeritev EU namreč je, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 15. april 2021

 

Obvestilo za javnost

Kartične transakcije v državah EGP, ki nimajo evra, kmalu še bolj transparentne: obvestilo o pribitku na referenčni tečaj ECB

 

19. aprila 2021 prične veljati zahteva iz Uredbe (EU) 2019/518[1] Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 glede nekaterih nadomestil za čezmejna plačila v Uniji in nadomestil za pretvorbo valut (v nadaljevanju Uredba). Ta v členu 3a določa, da morajo izdajatelji imetnikom kartic po opravljeni transakciji čim prej elektronsko razkriti odstotni pribitek na menjalni tečaj Evropske centralne banke. Hkrati pa mora biti imetnikom kartic na voljo razumljiv in enostaven način vpogleda v morebitne pribitke na referenčni tečaj ECB.

V skladu s pričetkom veljavnosti zahteve iz Uredbe bodo tako slovenske banke in hranilnice v drugi polovici aprila 2021 pričele na elektronski način oz. preko sms sporočil, potisnih obvestil ali preko mobilne aplikacije imetnike kartic po vsaki izvedeni transakciji obveščati o pribitku na referenčni tečaj Evropske centralne banke za opravljene kartične transakcije na bankomatu ali prodajnem mestu, kjer se izvaja valutna konverzija v katerikoli valuti držav EGP, kjer evro ni domača valuta (Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Češka, Poljska, Romunija, Švedska, Islandija, Lihtenštajn, Danska in Norveška). Prav tako bo na voljo informativni izračun pribitka na referenčni tečaj ECB glede na datum transakcije (npr. preko spletnih strani izdajateljic kartic).

V kolikor bo imetnik izbral valutno menjavo na pridobiteljski strani (POS terminalu ali bankomatu), bo z menjalnim tečajem predhodno seznanjen na sami plačilni napravi, kjer bo potrebno izrecno strinjanje z izvedbo valutne menjave. Izdajateljica kartice v tem primeru imetniku ne bo posredovala sms sporočila o pribitku.

Uredba, ki je sicer od decembra 2019 postopno uvedla dodatne ukrepe za zaščito potrošnikov glede nadomestil za storitve pretvorbe valut na bankomatih in prodajnih mestih, tako potrošnikom v celoti zagotavlja potrebne informacije, da lahko izberejo zase najugodnejšo možnost pri opravljanju storitev. Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah Evropske unije.

Imetnikom kartic še priporočamo, da se za morebitne dodatne informacij obrnete na svojo banko ali hranilnico.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 14. april 2021

 

[1] https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2019/518/oj?locale=sl

Obvestilo za javnost

Policija obravnava vse več goljufij z lažnimi investicijskimi vlaganji, ki obljubljajo tudi več kot stoodstotno tedensko donosnost

 

Ministrstvo za notranje zadeve je v petek, 9. aprila 2021 opozorilo na oškodovanja slovenskih državljanov, ki nasedejo spletnim goljufom ter svoja sredstva vlagajo v različne spletne platforme, ki obljubljajo visoke stopnje donosov.

Ljubljanski kriminalisti so v začetku leta zaključili preiskavo kaznivega dejanja goljufije z oškodovanjem v višini 130.000 evrov iz naslova lažno prikazanega investicijskega vlaganja v kombinacijo različnih produktov (kriptovalute, zlato, vrednostni papirji, delnice, nafta) z obljubo tedenskega donosa v višini 300 odstotkov vloženih sredstev.
 

Povezava na obvestilo za javnost policije 
 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 12. april 2021

 

Vabilo medijem na on-line pogovor 
 

Izvajanje močne avtentikacije pri plačilih,

16. april 2021, ob 10. uri.
 

Razpored dela

9.55 – 10.00   Prijava
 

10.00 – 10.05
Uvodni nagovor, Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije
 

10.05 – 10.30
Implementacija regulatornih tehničnih standardov za močno avtentikacijo strank na ravni EU, Robert Rajšp, Banka Slovenije


10.30 – 11.00
Kaj je potrošnikom prinesla PSD2 na področju varnosti, Boris Bjelica, dolgoletni predsednik Odbora za plačilni promet
 

11.00 - 11.30
Izvajanje močne avtentikacije na prodajnih mestih, Tanja Šešič, članica delovne skupine za kartično poslovanje
 

11.30   Sklepna misel

 

Pri vsaki posamični temi bo na voljo možnost za vprašanja. Prijave so možne do vključno 15. aprila, na Aleksandra.Zibrat@zbs-giz.si.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 9. april 2021

 

Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Robert A. Mundell, oče evra

 

The New York Times, 5. april 2021: Pri 88 letih je umrl Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Robert A. Mundell, ki velja za očeta evra. 


Robert A. Mundell je bil ekonomist, čigar teorija je odprla vrata razumevanju svetovnih financ in sodobnega globalnega gospodarstva, medtem ko so njegovi ikonoklastični pogledi na ekonomsko politiko spodbujali oblikovanje evra.

Poučeval je na univerzi v Chicagu v Columbiji in leta 1999 prejel Nobelovo nagrado za analizo monetarne ter fiskalne politike v različnih tečajnih režimih in analizo optimalnih valutnih območij. »Mundell je svoje težave izbral z neobičajno - skoraj preroško - natančnostjo in z zmožnostjo napovedovanja prihodnjega razvoja mednarodnih monetarnih dogovorov in kapitalskih trgov", je takrat zapisal Nobelov odbor.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 9. april 2021

33,16 kB
Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede kreditne sposobnosti, 2.4.2021, objava: 6. 04. 2021

Obvestilo za javnost

Večina poslovalnic bank in hranilnic bo v času »lockdowna« poslovala po nespremenjenem urniku

 

Stranke bank in hranilnic obveščamo, da bodo poslovalnice bank v času od 1. aprila in do 11. aprila 2021, ko bo trajalo vnovično zapiranje gospodarstva in javnega življenja, ki ga je zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer sprejela vlada, po večini poslovale po nespremenjenem oz. običajnem urniku. Dostop do večine bančnih storitev bo torej v tem času nemoten.

Izjeme glede delovnega časa so lahko posamične poslovalnice, zaradi česar strankam predlagamo, da morebitne spremembe poslovnega časa pred obiskom poslovalnice preverite na spletnih straneh bank in hranilnic, preko elektronske banke ali s klicem v kontaktni center.

Svetujemo še, da poslovalnice obiščete le v nujnih primerih in da za opravljanje bančnih storitev še naprej v čim večji meri uporabljate digitalne poti oz. spletne in mobilne banke, bankomate in po potrebi tudi kontaktne centre bank ter hranilnic. V primeru obiska poslovalnice pa je treba dosledno upoštevati preventivne zdravstvene ukrepe in napotke.
 

Povezava na delovni čas poslovalnic bank in hranilnic

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 31. marec 2021
 

Obvestilo za javnost

Izvajanje plačil med velikonočnimi prazniki

 

Dne 2.4.2021 (veliki petek) in dne 5.4.2021 (velikonočni ponedeljek) evropski plačilni sistem TARGET2 ne bo posloval, zato banke in hranilnice v državah Evro območja ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa.

Posledično tega dne ne bodo operativni tudi domači klirinški plačilni sistemi, ki so posredno vezani na poravnavo v sistemu TARGET2; v petek, 2.4.2021 bo možna le obdelava internih plačil v okviru posamezne poslovne banke oz. hranilnice.

Ker na veliki petek in velikonočni ponedeljek (dela prost dan) evropski medbančni plačilni sistem ne bo posloval, banke in hranilnice v teh dneh ne bodo izvajale medbančnih plačil.  

Omejitev velja tudi za direktne obremenitve SEPA (SDD). Nalogi za direktne obremenitve SEPA za datum valute 2.4.2021 bodo poravnani šele v torek 6.4.2021, kar pomeni, da bodo šele s tem datumom obremenjeni računi plačnikov in odobreni računi prejemnikov plačil.

Plačilni promet v polnem obsegu bodo banke in hranilnice izvajale naslednji delovni dan, v torek, 6. 4. 2021. 

Izvrševanje takojšnjih plačil bo na omenjene dneve potekalo nemoteno. Nemoteno bo delovala tudi storitev Flik, ki omogoča takojšnje, brezplačno in enostavno pošiljanje denarja med bančnimi računi fizičnih oseb odprtimi pri bankah in hranilnicah v Sloveniji. Več informacij o Fliku vključno z navodili za namestitev je na voljo na spletni strani  www.flik.si.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 23. marec 2021

33,22 kB
Odgovor Združenja bank na vprašanje glede stanovanjskega kreditiranja fizičnih oseb, 15.3.2021, objava: 15. 03. 2021
39,11 kB
Odgovori Združenja bank Slovenije na novinarska vprašanja glede finančne pismenosti, 10.3.2021, objava: 10. 03. 2021

Obvestilo za javnost

Združenje bank Slovenije je v sodelovanju s Slovenskim inštitutom za revizijo objavilo dopolnjen obrazec za pripravo povzetka poročila o oceni vrednosti nepremičnin za zavarovano posojanje s podatki o energetski izkaznici stavb

 

Združenje bank Slovenije in Slovenski inštitut za revizijo sta pripravila in na svojih spletnih straneh objavila novo verzijo obrazca za pripravo povzetka o oceni vrednosti nepremičnine za zavarovano posojanje.  Nov obrazec ob upoštevanju novih zahtev o zbiranju in poročanju podatkov o energetski učinkovitosti stavb s strani bank in hranilnic vključuje tudi podatek o tem, ali je ocenjevalec za ocenjevano nepremičnino pridobil energetsko izkaznico ter v kateri energetski razred (od A do G) se nepremičnina uvršča.

Obrazec, ki je bil prvič objavljen januarja 2019, predstavlja skrajšan povzetek cenitvenega poročila in omogoča enostavno ter pregledno seznanitev s ključnimi informacijami iz poročila. Standardiziran in poenoten povzetek poročila v .xls obliki uporabnikom (bančnim delavcem) in izvajalcem (ocenjevalcem vrednosti) olajša medsebojno komunikacijo, omogoča pa tudi standardizacijo in elektronski prenos podatkov o kreditnih zavarovanjih.

Povzetek cenitvenega poročila sicer v nobenem primeru ne nadomešča priprave poročila o oceni vrednosti, ki mora biti izdelano v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ampak predstavlja povzetek bistvenih ugotovitev iz poročila in skupaj z njim tvori nedeljivo celoto.

 

Povezava na: Navodilo in obrazec za pripravo povzetka poročila o oceni vrednosti nepremičnine za namen zavarovanega posojanja

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 10. marec 2021

Novica

Zmagovalka na nacionalnem tekmovanju Evropski denarni kviz je OŠ prof. dr. Josipa Plemlja iz Bleda
 

V okviru Evropskega tedna denarja, ki je namenjen dvigu finančne pismenosti prebivalstva po vsej Evropi in ki letos poteka od 22. do 26. marca, je včeraj v organizaciji Združenja bank Slovenije potekal nacionalni kviz mladih za uvrstitev na finale Evropskega denarnega kviza. Združenje bank Slovenije je nacionalno tekmovanje, na katerega se vsako leto prijavi vedno več šol in učencev, uspešno izvedlo že četrtič zapored. Spomnimo, leta 2019 je ekipa Osnovne šole iz Mosta na Soči na finalnem evropskem tekmovanju premagala več kot 100.000 predstavnikov šol iz 28 evropskih držav in osvojila prvo mesto.

 

Na letošnjem nacionalnem preizkusu finančnega znanja mladih, ki so stari od 13 do 15 let, je sodelovalo 14 slovenskih šol in skupaj 246 učencev ter dijakov. Odgovarjali so na 15 vprašanj s področja financ in povezane digitalne varnosti. Letos je bil dan poseben poudarek spletnim prevaram ter zlorabam, ki zaradi našega povečanega udejstvovanja na spletu, predstavljajo vedno večje tveganje. Kako povečati varnost poslovanja, kako upravljati z denarjem in kako ga zaščititi, razpoznati lažne ponudbe na spletu, biti previden na socialnih omrežjih, vse to in še mnogo več, se mladi naučijo, ko se na kviz pripravljajo. V razmerah, ko se finančni produkti ter načini poslovanja zelo hitro spreminjajo in so pogojeni z digitalizacijo družbe na vseh področjih, je tako za mlade kot tudi za vse ostale generacije nujno razumevanje osnovnih finančnih pojmov in dobra usposobljenost za varno ter ustrezno upravljanje s financami. Zagotovo se krepitev odgovornega odnosa in ravnanja na tem področju najbolje obrestujeta. Želeti je, da bi se tega zavedali tudi tisti, ki pripravljajo in odločajo o programskih vsebinah, ki se v slovenskih šolah izvajajo na sistemski ravni. Ne glede na to, pa je dejstvo, da zavedanje in zavzetost za poznavanje financ pri mladih ter njihovih mentorjih rasteta, še posebej razveseljivo.

Slednje so sodelujoči na letošnjem nacionalnem kvizu potrdili tudi z odličnimi rezultati, saj so na vprašanja odgovarjali kar z 80 odstotno uspešnostjo. Učenca, ki sta zasedla 1. in 2. mesto, sta se uvrstila na finalno vseevropsko tekmovanje, ki bo potekalo 20. aprila preko spleta in na katerem bodo sodelovali mladi iz več kot 35 evropskih držav. 

Vsi letošnji zmagovalci, ki so se pripravljali pod mentorstvom prof. Mete Pazlar, prihajajo iz Osnovne šole prof. dr. Josipa Premlja iz Bleda. Prvo mesto je osvojil Nejc Škantar, drugo mesto Gia Gartner in tretje mesto pa Nal Repinc. Šolo in učence je Združenje bank Slovenije nagradilo z denarno nagrado, ki je namenjena spodbujanju nadaljnjega izvajanja aktivnosti šole na področju finančnega opismenjevanj in učencem za njihove »šparovčke«. Ni dvoma, da bodo le-ti glede na izkazano znanje učencev prineli tudi zmagovalne donose. 

 

Kaj so po zaključku kviza povedali sodelujoči
 

Nejc Škantar: Tekmovanje se mi je zdelo zelo dobro, saj je snov tekmovanja pomembna za življenje. Mislim, da bi čim več šol maralo sodelovati v tem tekmovanju naslednje leto.
 

Gia Gartner: Vesela sem, da sem se udeležila šolskega tekmovanja, ki ga je organiziralo Združenje bank Slovenije. Za to tekmovanje sem se pripravljala tako v šoli kot doma. Reševanje kviza mi je bilo všeč, saj je bila tematika zelo zanimiva in poučna.
 

Nal Repinc: Od tekmovanja sem se veliko naučil. Bilo je zabavno in poučno. Znanje mi bo v življenju prišlo prav. Seveda pa sem vesel tudi nagrade. Priporočam sodelovanje.


Mentorica, prof.  Meta Pazlar: Iskreno se veselim uspeha, ki so ga naši učenci dosegli na nacionalnem tekmovanju Evropski denarni kviz. Ker verjamem, da je dobra finančna pismenost posameznikov temelj za uspeh v življenju, sem sprejela izziv ZBS in prijavila naše osmošolce in devetošolce na kviz. Presenečena sem bila, da si želijo tovrstnega znanja, ki ga bodo zelo kmalu potrebovali, pri pomembnih finančnih odločitvah in s tem preprečili morebitni prevzem nezdravih finančnih navad staršev. Šole učencem žal ne zagotavljamo posebnega programa finančnega opismenjevanja, zato so taki projekti, kot je Evropski denarni kviz, še toliko bolj dobrodošli. Z vajami so učenci pridobivali pomembna znanja o denarju kot vrednoti, varčevanju, digitalnih pasteh. Malo manj navdušenja je bilo pri matematičnih vajah, ponovili pa smo tudi vsebine o EU, ki smo jih obravnavali pri predmetu DKE. Prijazna hvala Združenju bank Slovenije za povabilo k sodelovanju in še posebej za finančne nagrade. Glede na odzive učencev, bomo tudi v prihodnjem letu z veseljem sodelovali.

 

Nejc_1mesto
Nejc Škantar, 1. mesto.
 

Zamgovalci_bled
Zmagovalna ekipa: Gia Gartner, Nejc Škantar, Nal Repinc in mentorica, prof. Meta Pazlar.
 

razred
Zmagovalni razred Osnovne šole prof. dr. Josipa Premlja iz Bleda.

 

Ksenija
Voditeljica kviza, Ksenija Jaklin, Izobraževalni center, Združenje bank Slovenije

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 5. marec 2021

 

33,58 kB
Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede phishinga, 2.3.2021, objava: 4. 03. 2021

 

70letBV

Bančni vestnik praznuje častitljiv jubilej – 70 let 

Le malo je časopisov in revij v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s takšno obletnico, še posebej pa bi lahko na prste prešteli strokovne revije, ki brez prekinitve izhajajo toliko let, in vsebine, povezane s to častitljivo obletnico, nas bodo v reviji spremljale vse letošnje leto. Bančni vestnik je nastal kot Obvestilo za strokovne potrebe bančnih delavcev, in sicer pri Narodni banki FLRJ, centrali za LR Slovenijo v Ljubljani. Po svoji zasnovi so bila Obvestila poluradni obveščevalec in svetovalec. Objavljala so novice o pomembnem dogajanju in novostih v bančništvu in dajala napotila, kako je treba urejati posamezna strokovna vprašanja. Revija je bila v vseh teh letih ogledalo vsakokratnega prostora in časa.
32,28 kB
Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede dviga minimalne plače in omejitve kreditiranja, 23.2.2021, objava: 25. 02. 2021
32,81 kB
Odgovor Združenja bank na vprašanje glede dokumentacije v postopku kreditiranja, 24.2.2021, objava: 25. 02. 2021
1,85 MB
Pobuda ZBS, GZS in OZS za podaljšanje interventne zakonodaje, 18.2.2021, objava: 18. 02. 2021
32,10 kB
Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede poravnave obveznih dajatev z enim plačilnim nalogom, 16.2.2021, objava: 16. 02. 2021

Novica

EONIA bo ukinjena 3. januarja 2022

 

Evropski inštitut za denarne trge (EMMI) je danes objavil sporočilo za javnost, namenjeno uporabnikom obrestne mere EONIA s pozivom, da jo v pogodbah čimprej nadomestijo z nadomestno obrestno mero €STR.

Ker bo obrestna mera EONIA ukinjena s 3. januarjem 2022, je Evropski institut za denarne trge že večkrat javno opozoril na njeno ukinitev s ciljem, da se uporabniki izognejo morebitnim pravnim in drugim tveganjem v pogodbah, po katerih bodo posli zapadli v izvedbo po ukinitvi obrestne mere EONIA.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 12. februar 2021

 

Obvestilo za javnost glede javnih navedb v zvezi s hrvaško sodno prakso v povezavi s krediti v CHF

 

V preteklem tednu je bilo v nekaterih medijih zaznati posamične objave navedb v zvezi s hrvaško sodno prakso v povezavi s krediti v CHF. V zvezi s tem izpostavljamo, da hrvaški sodni postopki v zvezi s krediti, vezanimi na CHF, oziroma krediti v CHF, niso primerljivi s sodnimi postopki, ki potekajo pred slovenskimi sodišči in zanje niso relevantni.
 

Iz odločb hrvaških sodišč je razvidno, da je bistveno težavo predstavljal dogovor o obrestni meri, kar za postopke pred slovenskimi sodišči ni relevantno vprašanje. Posledično menimo, da hrvaška sodna praksa glede potrošniških kreditov, vezanih na švicarski frank (CHF), ni primerljiva s slovensko sodno prakso in ni relevantna za postopke pred slovenskimi sodišči. Dodatno k navedenemu hrvaška sodna praksa temelji na hrvaškem nacionalnem pravu (v katerega v relevantnem obdobju še ni bila implementirana Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah), slovenska pa na slovenskem in sodni praksi EU.

Kot razvidno je bistveno vprašanje, do katerega so se hrvaška sodišča v svojih odločbah opredelila, način odločitve pogodbene obrestne mere. Kreditne pogodbe hrvaških bank so vsebovale določbe, na podlagi katerih so lahko banke enostransko spreminjale pogodbeno obrestno mero. Slednje za postopke pred slovenskimi sodišči ni relevantno, saj je bila v primeru slovenskih bank obrestna mera sestavljena iz seštevka fiksnega pribitka (obrestne marže) ter referenčne obrestne mere CHF LIBOR, banke pa niso imele možnosti enostransko določati višine obrestne mere.

Poleg tega je razvideti tudi, da so ključne razlike na Hrvaškem in v Sloveniji tudi v zvezi z razumljivostjo valutnih klavzul v pogodbah. Valutna klavzula je bila v skladu s slovensko zakonodajo v relevantnem času dovoljena (v Obligacijskem zakoniku tudi izrecno urejena), prav tako pa so bili dovoljeni potrošniški krediti, vezani na CHF, oziroma krediti v CHF (in so še vedno dovoljeni tudi danes), kjer je vsakokrat veljavni zakon s ciljem zaščite potrošnika celo predpisoval, kaj mora v zvezi s tem kreditna pogodba vsebovati.

Tudi če v posameznem primeru banka morda ne bi v celoti izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti do potrošnika, to ne pomeni nujno, da je valutna klavzula oziroma dogovor o tuji valuti neposredno ničen (kot so zaključila hrvaška sodišča). V skladu z Direktivo Sveta 93/13/EGS je pri presoji (ne)poštenosti posameznega pogodbenega pogoja, ki predstavlja glavni predmet pogodbe, treba najprej ugotoviti, ali je pogodbena določba zapisana na jasen in razumljiv način. V kolikor bi sodišče ugotovilo, da pogodbena določba ni zapisana na jasen in razumljiv način (torej banka ni pravilno ali v celoti izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti), slednje ne pomeni, da je pogodbena določba neposredno nična, temveč je treba nadaljevati s presojo (ne)poštenosti pogodbenega pogoja, in sicer mora sodišče ugotoviti, ali je banka ravnala v dobri veri ter ali je (v času sklenitve kreditne pogodbe) obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznosti obeh pogodbenih strank. Vse navedeno se presoja glede na okoliščine posameznega primera in v času, ko je bila kreditna pogodba sklenjena.

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 11. februar 2021

 

263,57 kB
Vabilo študentom grafičnega oblikovanja na natečaj za pripravo oblikovalskega predloga naslovnice Letnega poročila Združenja bank Slovenije za leto 2020, objava: 11. 02. 2021

Novica

Na okrogli mizi konference Zlatega kamna bo tekla beseda o financiranju občin iz naložbenih EU mehanizmov

 

Ljubljana, 11. februar: Danes bosta na virtualni konferenci Zlatega kamna, ki poteka od 9. do 12. februarja, sodelovala minister za javno upravo, Boštjan Koritnik in predsednik Skupnosti občin Slovenije, Peter Misja.

Razprave v okviru okrogle mize o delovanju občin za uspešnost v naložbenih mehanizmih EU se bo poleg nekdanje evropske komisarke za promet, Violete Bulc, članice investicijskega odbora Evropskega sklada za strateške investicije, Andreje Kodrin, udeležila tudi direktorica Združenja bank Slovenije, Stanislava Zadravec Caprirolo. Ob tej priložnosti je poudarila: 

"Gospodarsko okrevanje v obdobju po Covid-19 je izjemna priložnost za udejanjanje ciljev gospodarske rasti in razvoja. Pomembno je, da je način udejanjanja okoljsko, socialno in dolgoročno naravnan ter vzdržen.

Slovenske banke in hranilnice bodo imele v tem procesu pomembno vlogo, na katero so pripravljene tako z vidika kapitala in likvidnosti kakor tudi usmerjenosti oziroma zavzemanja za financiranje trajnostno usmerjenih projektov. Financiranje le-teh so vključile tako v svoje strateške prednostne naloge kot tudi v skupna načela odgovornega bančništva že v letu 2019. Izvajajo jih tudi v praksi z različnimi finančnimi produkti in v različnih vlogah.

Ključnega pomena za zagotovitev gospodarskega razvoja na dolgoročno okoljsko - socialno vzdržen način pa je sodelovanje z državo, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom, znanostjo in prebivalci. "

 

Povezava na program konference

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 11. februar 2021
 

Sporočilo za javnost

Dvig minimalne plače bo vplival na kreditno sposobnost potrošnikov

 

Skladno z Zakonom o minimalni plači je s 1. januarjem 2021 prišlo do dviga minimalne plače z 940,58 na 1.024,24 Eur.

V skladu s Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora kot neto preostanek po poplačilu kreditne obveznosti potrošniku ostati 76 odstotkov bruto plače oz. 778,42 Eur.  Mesečni preostanek dohodka potrošnika se je v primerjavi z letom 2020 povišal za 64 Eur. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja.

Povišanje minimalne plače ima za posledico upad kreditne sposobnosti potrošnikov, po ocenah članic ZBS pa se bo kreditna spodobnost komitentov na sploh poslabšala. Pri izračunu kreditne sposobnosti se v skladu s 1.m. členom Sklepa namreč pri izračunu letnega dohodka potrošnika upošteva dohodke za preteklih 12 mesecev, preostanek plače, ki mora ostati kreditojemalcu po poplačilu obveznosti, pa se izračuna v skladu z novo vrednostjo.

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 9. februar 2021

31,82 kB
Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede uporabe posplošenih vrednosti nepremičnin, 3.2.2021, objava: 4. 02. 2021
32,68 kB
Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja o ležarinah, 1.2.2021, objava: 2. 02. 2021
31,02 kB
Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede negativnega Euriborja, 1.2.2021, objava: 2. 02. 2021

EMWEvropski teden denarja, 22. - 26. marec

Evropski teden denarja je vsakoletna pobuda, namenjena dvigu finančne pismenosti prebivalstva po vsej Evropi. En teden v marcu tako poteka v organizaciji nacionalnih združenj bank na stotine aktivnosti za spodbujanje finančnega opismenjevanja v 35 evropskih državah.

Združenje bank Slovenije je v okviru  letošnjega Evropskega tedna denarja, ki poteka od 22. do 26. marca, pripravilo:

Prijavnica

 


Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 1. februar 2021

 

S posveta o kartičnem poslovanju

V Sloveniji zabeležili veliko rast na področju spletnega nakupovanja

 

Včeraj je v organizaciji Združenja bank Slovenije potekal Posvet o kartičnem poslovanju. Rdeča nit posveta je bila predstavitev sprememb in trendov na področju kartičnega poslovanja, ob upoštevanju vseh regulatornih zahtev ter obenem možnosti izpolnjevanja pričakovanj potrošnikov.

NTJ Nataša Tomc Jovović, predsednica Odbora za kartično poslovanje pri Združenju bank Slovenije, je uvodoma med novostmi izpostavila slovensko shemo takojšnjih plačil, imenovano Flik, in predvsem uvedbo močne avtentikacije pri izvedbi kartičnih plačil z letom 2021. Poudarila je, da je pandemija v veliki meri spremenila navade potrošnikov pri spletnem nakupovanju, zato so uporabniška izkušnja, varnost bančnih in osebnih podatkov še toliko pomembnejši.
SZC Direktorica Združenja bank Slovenija, Stanislava Zadravec Caprirolo, je predstavila aktivnosti na ravni Evropske unije, ki je med prioritete uvrstila tudi področje plačil, s ciljem zagotoviti državljanom EU učinkovito, varno in hitro izvedbo plačil, hkrati pa utrditi valuto Eura na svetovni ravni.
 
JD John Denhoff, predsednik uprave NKBM d.d., je povzel pozitivne učinke operativne združitve Abanke in NKBM, predvsem z njenega vpliva na stranke banke, ki so bile deležne sprememb tudi na področju kartičnega poslovanja. Poudaril je, da je pravočasno predhodno informiranje strank ključnega pomena za uspešen prehod na novosti, ki so del ponudbe banke ali pa ki jih prinašajo regulatorne spremembe, pri čemer je še posebej izpostavil zagotavljanje enakih pogojev za vse deležnike (t.i. »level playing field«).
 RR V nadaljevanju je predstavnik Banke Slovenije, Robert Rajšp, orisal pogled regulatorja na potrjevanje spletnih plačil z uporabo močne avtentikacije, skladno z zahtevami Direktive o plačilnih storitvah. Ob tem je bil posebej izpostavljen pomen obveščanja javnosti glede regulatornih novosti tudi s strani Banke Slovenije, predvsem z vidika zagotavljanja večje varnosti za vse uporabnike kartic oziroma plačilnih storitev.

Luka Gabrovšek, direktor MasterCard Slovenija, je prisotne seznanil z posledicami pandemije na ravni EU in globalno pri spremembi dinamike plačil ter s prihodnjimi trendi na področju kartičnega poslovanja. Povedal je, da smo v Sloveniji zabeležili veliko rast na področju spletnega nakupovanja, na ravni EU pa ta rast ni posebej izstopala, predvsem zaradi upada spletne prodaje letalskih kart in turističnih storitev ter se je gibala v običajnih okvirjih. Še posebej je bilo izpostavljeno, da je bistvenega pomena iskanje ustreznega ravnovesja med uporabniško izkušnjo in nivojem varnosti nakupnega oziroma plačilnega procesa.

EO Vsebinski del posveta je zaokrožila predstavnica Visa, Elena Oprea, ki je predstavila Soft POS rešitev, ki z uporabo ustrezne programske opreme v kombinaciji z uporabo mobilnega telefona nadomešča klasični POS terminal. Prednost navedene rešitve je v možnosti nadomeščanja plačevanja z gotovino, predvsem na področju dostave blaga in storitev, ter s tem zagotavljanja večje varnosti za uporabnike, pri čimer se zagotavlja enak oz. višji nivo varnosti kot pri plačevanju na klasičnem POS terminalu.

Izhodišče okrogle mize, na kateri so sodelovali predstavniki MasterCard in Visa, Trgovinske zbornice Slovenije, ponudnika E-hrane ter predstavniki bank, je bilo vprašanje, kakšna je prihodnost spletnih plačil s karticami. V razpravi je bilo povedano, da se mora trgovina kljub razvojnim trendom in novim načinom prodaje blaga vseeno prilagajati tudi navadam kupcev, zato je težko pričakovati, da bodo spletna plačila v kratkem času izpodrinila uporabo gotovine. Zanimiva je bila predstavitev poslovnega modela podjetja E-hrana, ki je v nasprotju z večino podjetnikov zaradi pandemije zabeležil veliko rast, hkrati pa so razmere zaradi higienskih pa tudi varnostnih vidikov omogočile povečanje deleža kartičnih plačil. Sodelujoči predstavniki bank so v razpravi izpostavili veliko potrebo po ustreznem informiranju uporabnikov kartic, predvsem z vidika varnosti pri uporabi kartic ter njihove pravne zaščite pri spletnem nakupovanju ob uporabi plačil s kartico. Hkrati so poudarili, da je potrebno ob uvajanju regulatornih novosti pristopiti k pravočasnemu seznanjanju uporabnikov kartic z novostmi, saj ravno pozitivna uporabniška izkušnja zagotavlja uspešnost ter hitrost prevzema novih rešitev s strani uporabnikov.

MV V zaključku je Mitja Vreča, namestnik predsednice Odbora za kartično poslovanje, povzel predstavljeno vsebino posveta. Konsolidacija bančnega sistema v Sloveniji zahteva nadgradnjo in optimizacijo plačilnega dela bančništva oz. celotnega nabora bančnih storitev, delno tudi s ciljem zagotavljanja stroškovne učinkovitosti, saj čezmejna konkurenca vse bolj prodira na slovensko tržišče. Posebej pomembno je izobraževanje strank, saj le-te pričakujejo novosti in višji nivo varnosti ob dobri uporabniški izkušnji pri izvedbi plačil.

 Po drugi strani je opazen vpliv regulatornih okvirjev, ki vplivajo na celotni plačilni ekosistem, kar pa so banke in hranilnice skozi leta zelo pozorno spremljale. Pesimistične napovedi o neenotni pripravljenosti deležnikov v ekosistemu spletnih plačil po prehodu na močno avtentikacijo strank so se,  žal,  delno uresničile, saj doživljamo nemiren prehod, kar še posebej zaznavajo stranke pri izvedbi spletnih plačil. Banke v Sloveniji so sicer med najbolje pripravljenimi v EU, vendar pa vsi deležniki nosijo odgovornost za uspešno izvedbo spletnega plačila, torej ne samo banke izdajateljice in pridobiteljice, temveč tudi kartične sheme in regulator, ki skrbi za zagotavljanje enakih pogojev v EU, kjer se zaenkrat še kažejo določeni izzivi. Vseeno pa je pričakovati, da se bo ekosistem spletnih plačil na ravni EU v prihajajočih mesecih stabiliziral. Nepričakovana situacija, povezana z pandemijo COVID-19, je pospešila selitev plačil na splet oz. v spletne kanale, seveda pa bo potrebno v prihodnje spremljati, katere izmed teh novih nakupnih navad bodo potrošniki posvojili oz. se bodo razvijala vnaprej, katera pa bodo odmrla.

Posvet se je zaključil z mislijo, da uporabnika ne zanima kompleksnost, povezana z izvedbo plačila, ampak želi zgolj in samo uporabiti plačilni instrument, pa naj bo slednji od domače ali pa čezmejne banke izdajateljice.

 

Združenje bank Slovenije

Ljubljana, 29. januar 2021

Instant payment environment in Slovenia, EPC interview with Boris Bjelica, President of the Payment Services Committee at the Bank Association of Slovenia

Sepa takojšnja plačila so v Sloveniji v uporabi od novembra 2020, šest ponudnikov plačilnih storitev se je že vključilo v shemo za takojšnja plačila. Z Borisom Bjelico, predsednikom Odbora za plačilni promet pri Združenju bank Slovenije, se je glede izkušenj pri vzpostavitvi sheme za takojšnja plačila pogovarjala tiskovna predstavnica Evropskega plačilnega sveta. 

 

Poročilo EBF-UNEP FI omogoča aplikacijo taksonomije EU na osnovne bančne storitve

 

Ljubljana, 26. januar 2021: Evropska bančna federacija je danes skupaj s pobudo Združenih narodov za okolje - UNEP FI objavila poročilo z naslovom Testing the application of the EU Taxonomy to core banking products: High level recommendations. Poročilo opredeljuje, kako je mogoče taksonomijo EU uporabiti pri  izvajanju osnovnih bančnih storitev. Razvila jo je Evropska komisija in predstavlja klasifikacijski sistem za opredelitev okoljsko - trajnostnih gospodarskih dejavnosti ter zagotavlja odgovor na vprašanje, kaj se šteje za trajnostno dejavnost. Taksonomija bo tako v pomembno pomoč pri izpolnitvi zaveze evropskega bančnega sektorja in izvajanju ključne vloge bančnega sektorja pri financiranju prehoda na trajnostno gospodarstvo. 
 

Dodatno v: EBF & UNEP FI poročilu Testing the application of the EU Taxonomy to core banking products: High level recommendations

 

Združenje bank Slvoenije
Ljubljana, 26. januar 2021

Na konferenci Pripravljenost institucij na priložnosti, ki jih prinaša evropski Green Deal, bo sodelovala direktorica Združenja bank

 

19. januarja 2021 bo v organizaciji Circular Business Academy potekala online konferenca z razpravo na temo priložnosti, ki jih prinaša evropski Green Deal, ki predstavlja okvir za pospešitev krožne preobrazbe in predvideva obsežno financiranje krožnega gospodarstva.

Na konferenci bo poleg Violete Bulc, kustosinje za ekocivilizacijo in nekdanje komisarke Evropske komisije za promet, Andreje Kodrin, članice investicijskega odbora EFSI, Karin Huber-Heim, direktorice Foruma krožnega gospodarstva Avstrija, Luigija Amatija, ustanovitelja in izvršnega direktorja Meta Group in predsednika Business Angels Europe, Tiče Zupančič, Anushke Driessen in Roba Christiaanse, predstavnikov nizozemske družbe Growfield, Andreje Fortag, finančne direktorice podjetja Skaza, Slavena Mičkovića, višjega upravljalca tveganj iz Nove KMB in Grete Monstavice, izvršne direktorice, Katalista Ventures, pospeševalnik trajnostnih poslovnih modelov iz Vilniusa, sodelovala tudi direktorica Združenja bank Slovenije, Stanislava Zadravec Caprirolo. 


Povezava na program konference 


Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 13. januar 2021

 

 

Novica

Na okrogli mizi Izkušnje in dobre prakse trajnostnega financiranja bo sodelovala tudi direktorica Združenja bank


Center energetsko učinkovitih rešitev in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji organizirata 20. januarja oonline dogodek Trendi trajnostnega financiranja.

Spletni strokovni posvet, ki je namenjen deležnikom iz gospodarskega in bančno-finančnega sektorja, bo v kontekstu evropskega zelenega dogovora in načrta za okrevanje, osvetlil trende trajnostnega financiranja in predstavil prenovljeno EU strategijo za trajnostno financiranje, ki jo bo Evropska komisija objavila v začetku 2021.

Na okrogli mizi z naslovom Izkušnje in dobre prakse trajnostnega financiranja bo poleg Boštjana Zaveršek Škufce, predsednika uprave, Prva Group, Blaža Pesjaka, generalnega direktorja Merkur trgovine, Mateja Runjaka, direktorja Trigala, sodelovala tudi direktorica Združenje bank Slovenije, Stanislava Zadravec Caprirolo.  
 

Povezava na prijavnico

 

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 7. januar 2021