31. oktober je svetovni dan varčevanja, ki ga bodo v Bankariumu, prvem muzeju bančništva Slovenije, obeležili s prostim vstopom in brezplačnimi vodenimi ogledi.
Drugih večjih aktivnosti banke in hranilnice ne načrtujejo za razliko od preteklih časov, ko je bil to eden najpomembnejših praznikov v državi. Svetovni dan varčevanja so razglasili leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu, kjer se je zbralo 354 predstavnikov iz 27 držav. Namen svetovnega dne varčevanja je bil ozaveščati ljudi o varnejšem in donosnejšem varčevanju denarja v banki in ne doma pod žimnico ali v nogavici.
V Jugoslaviji smo svetovni dan varčevanja praznovali od leta 1925, pravi bančni praznik pa je postal po drugi svetovni vojni. V Sloveniji sta bila dan in kasneje mesec varčevanja zaznamovana s promocijo varčevalne kulture. Banke, združene ali posamezno, so izdajale plakate in drugo promocijsko gradivo. Ti so s podobo in slogani spodbujali k varčevanju in s tem k uporabi bančnih storitev. V 50-tih letih je bil pogost naslednji slogan: Varčevanje je vir blagostanja. Plakati in letaki so spodbujali k varčevanju denarja na banki, ki je pomenilo varno hranjenje denarja in je prineslo obresti, preudarno varčevanje pa je izboljšalo življenjski standard. Zbran denar je šel v obtok za kreditiranje gospodarstva, komunale, gradnjo stanovanj in za potrošniške kredite.
V nadaljevanju navajamo nekaj dragocenih utrinkov iz praznovanja dneva varčevanja v preteklosti.
31. oktobra 1960 je Mestno hranilnico Maribor obiskalo največ otrok, ki so praznili svoje pisane šparovčke in z njimi hodili od blagajne do plačilne mize. Tam so jim bančne uslužbenke vpisale znesek iz hranilnika v hranilno knjižico. V zameno za pridno varčevanje so dobili tudi uporabne nagrade kot so šolski zvezki, svinčniki in koledarji s šolskim urnikom.
Fotografijo hrani oddelek dokumentacije časnika Večer
Mesec oktober je bil mesec varčevanja. Zvrstilo se je veliko različnih propagandnih akcij, objav v dnevnem tisku, nagradnih žrebanj varčevalcev, šolskih prireditev, razstav o denarju in varčevanju ter posebnih televizijskih in radijskih oddaj ter kvizov o bančni zgodovini, bančnih instrumentih in praksah. Zvečer, 27. oktobra 1962, so na Radiju Ljubljana imeli pred občinstvom posebno oddajo posvečeno dnevu varčevanja. Program je vodil Frane Miličniški Ježek. Marjana Držaj in RTV orkester pa so poskrbeli za glasbeni program.
Leta 1965 je Mestna hranilnica ljubljanska s posebno izdajo hranilnikov počastila jubilejno leto 40 let svetovnega dne varčevanja in 75 let svojega obstoja. Ovalna oblika šparovčka z ročajem in odprtini za bankovce ter kovance na vrhu je poenostavljeni čebelnjak, saj je bila čebela vedno simbol hranilnic in varčevanja.
Za svetovni dan varčevanja leta 1966 so v Kreditni banki in hranilnici Ljubljana organizirali izmenjavo bančnih uslužbenk. Prišle so iz Švedske, Madžarske, Avstrije in Nizozemske in se pridružile svojim kolegicam ter kolegom v poslovalnicah. Oblečene v narodne noše so pomagale pri vsakodnevnih bančnih praksah, predvsem pa pri promociji svetovnega dne varčevanja pri strankah. Na mladinskem oddelku Mestne hranilnice ljubljanske je bilo vsako leto še posebej slavnostno na bančni praznik. Bančnica iz Madžarske je pomagala pri nagrajevanju najmlajših varčevalcev.
Fotografijo hrani ZAL
Nagradna žrebanja so bila v 60-tih in 70-tih letih ena pomembnejših propagandnih akcij za spodbujanje varčevanja. Hranilne vloge strank so bile pomemben vir za kreditiranje prebivalstva in gospodarstva s tem pa seveda izboljševanja življenjskega standarda. V Kreditni banki Maribor so na nagradnem žrebanju vezanih vlog leta 1971 že tretjič izžrebali najvišjo nagrado – osebni avto. Cicibana sta izžrebala vlagatelje, ki so vložili na hranilno knjižico več kot 1000 din.
Meta Kordiš
Bankarium, Muzej bančništva Slovenije
13. oktober 2021