O Združenju bank Slovenije

Domača stran / O Združenju bank Slovenije

Združenje bank v interesu članic opravlja dejavnosti, ki so v povezavi z bančno in finančno dejavnostjo članic.

  • Zastopa skupne interese članic Združenja pri državnih organih, monetarnih oblasteh, finančnih organizacijah ter drugih združenjih o vprašanjih, ki zadevajo urejanje razmerij iz makroekonomskih in denarnih politik.

 

  • Se povezuje z gospodarstvom, finančnimi organizacijami ter znanstvenimi, tehničnimi in drugimi institucijami zaradi pospeševanja razvoja trga denarja in kapitala ter uveljavljanja bančništva in drugih finančnih dejavnosti.

 

  • Organizira izvensodno reševanje potrošniških sporov (IRPS) v zvezi z opravljanjem bančnih storitev.

 

  • Sodeluje pri izdelovanju skupnih standardov in rešitev s področja poslovanja bank in drugih članic, plačilnega prometa, tehnologije in tehnike ter skrbi za poenotenje vseh vrst obrazcev.

 

  • Organizira strokovno izobraževanje kadrov za bančno in drugo finančno poslovanje in organizira izpite za pridobitev pravice za opravljanje posameznih specializiranih poslov v bančništvu.

 

  • Izdaja potrdila o opravljenih izpitih in preverjanju znanja.

 

  • Izdaja javna glasila za področje denarništva in bančništva ter financ.

 

  • Izdaja biltene in drug strokovni tisk z namenom informiranja članic.

 

Organi združenja

Nadzorni svet

 ima med ostalim naslednje pristojnosti:

  • imenuje in razrešuje predsednika nadzornega sveta in njegova namestnika,
  • nadzoruje vodenje dejavnosti, ki jo opravlja Združenje,
  • sprejema letni program dela Združenja in letni finančni načrt,
  • sklicuje seje skupščine,
  • imenuje in razrešuje direktorja ZBS,
  • imenuje in razrešuje odgovornega urednika in člane uredniškega odbora javnih glasil.

Skupščina

je najvišji organ Združenja bank Slovenije, njene pristojnosti so med ostalim:

  • sprejema letna poročila o delu Združenja, njegovih organov ter drugih delovnih teles,
  • imenuje in razrešuje člane nadzornega sveta in njihove namestnike,
  • odloča o pristopu nove članice v Združenje,
  • sprejema stališča o ostalih vprašanj s področja dela Združenja.

Direktorica

mag. Stanislava Zadravec Caprirolo

zastopa in predstavlja Združenje bank Slovenije.

Člani nadzornega sveta

Blaž Brodnjak, predsednik Nadzornega sveta 

Nova Ljubljanska banka d.d.

mag. Vojka Ravbar, namestnica predsednika Nadzornega sveta

SKB banka d.d.

mag. Sabina Župec Kranjc, namestnica predsednika Nadzornega sveta

Nova Kreditna banka Maribor d.d.

Tomaž Šalamon,

Banka Sparkasse d.d.

Andrej Andoljšek,

Addiko bank d.d.

Lorenzo Ramajola,

UniCredit Banka Slovenija d.d.

Luigi Fuzio,

Banka Intesa Sanpaolo d.d.

Mario Henjak,

Gorenjska banka d.d.

Jure Kvaternik,

Daželna banka Slovenije d.d.

Klemen Bajt,

Primorska hranilnica Vipava d.d.

Renato Založnik,

Delavska hranilnica d.d.

Borut Jamnik,

SID banka, d.d.

Igo Gruden,

Hranilnica Lon d.d.

Dimitrij Pregelj,

BKS Bank Ag, bančna podružnica

Mitja Otorepec,

Summit Leasing Slovenija d.o.o

Stanje na dan 1. septembra 2023.

Namestniki članov

Andrej Lasič,

Nova Ljubljanska banka, d.d.

Anita Stojčevska,

SKB banka d.d.

Matej Falatov,

Nova Kreditna banka Maribor d.d.

Bojana Novak,

Banka Sparkasse d.d.

Anja Božac

Addiko bank d.d.

Marta Koželj Lakner, 

UniCredit Banka Slovenija d.d.

Mojca Kovač,

Banka Intesa Sanpaolo d.d.

Marko Filipčič,

Gorenjska banka d.d.

Barbara Cerovšek Zupančič,

Deželna banka Slovenije d.d.

Matej Brecelj,

Primorska hranilnica Vipava d.d.

Jasna Mesić,

Delavska hranilnica d.d.

Stanka Šarc Majdič,

SID banka, d.d.

Rudi Žeslin,

Hranilnica Lon d.d.

Damijan Hempt,

BKS Bank Ag, bančna podružnica

Andrej Pucer,

NLB Lease&Go d.o.o.

Članstvo v organizacijah

Združenje ima bogato preteklost

Zveza komunalnih bank

Zveza komunalnih bank (Zveza), ki velja za predhodnika Združenja bank Slovenije (ZBS), je bila ustanovljena leta 1956 na pobudo takrat nastajajočih komunalnih bank. Uveljavila se je kot organizacijska oblika komunalnih bank za vodenje razprav glede odprtih vprašanj, dogovarjanje, izmenjavo izkušenj in mnenj ter zastopanje in uresničevanje skupnih interesov vseh članic. Sedanje ZBS svoje naloge opravlja po teh načelih opravlja tudi danes. Prve aktivnosti Zveze so bile usmerjene predvsem v pomoč novim komunalnim bankam pri vprašanjih kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja.

V tistem času je veliko težavo predstavljalo tudi zagotavljanje virov sredstev za odobravanje kreditov gospodarstvu in prebivalstvu, saj so bila začetna sredstva na novo ustanovljenih komunalnih bank skromna in nezadostna. Zato je svoje aktivnosti usmerila tudi v pomoč pri pridobivanju varčevalcev ter strank, organiziranju in pospeševanju pridobivanja sredstev, obenem pa so komunalne banke preko zveze začele enotno nastopati v odnosu do organov oblasti. Zveza je skrbela tudi za strokovno pripravo novih kadrov za delo v bankah. Naloge so se izvajale v okviru oblikovanih odborov za posamezna strokovna vprašanja. Strniti je moč, da je bila zagotovo ena najpomembnejših nalog Zveze razvoj slovenskih bank in cilj, da čim prej dosežejo raven, obseg in vrsto poslov, ki so značilnih za poslovne banke.

Prve ustanovne skupščine Zveze komunalnih bank LR Slovenije so se 7. marca 1956 v Ljubljani udeležili direktorji okrajnih in občinskih komunalnih bank:

Obveščanje

Intenzivno osveščanje in opozarjanje prebivalstva na prednosti ter koristi denarnega varčevanja je pripeljalo do razvoja različnih oblik zbiranja prihrankov, med drugim tudi do uvedbe šolskega varčevanja. Hranilne vloge so bile v tistem času posebej pomemben vir za banke,  predstavljale so kar med 40 in 70 odstotki sredstev bank. Zveza je opravljala tudi funkcijo obveščanja bank glede novosti pri poslovanju, posebej s področja knjigovodstva, ki se je zlasti na začetku izjemno hitro spreminjalo in prilagajalo novim nalogam.

Prvo Obvestilo za strokovne potrebe bančnih delavcev, ki je najprej nastalo pri Narodni banki FLRJ, centrali za LR Slovenijo v Ljubljani, čigar prva številka je izšla je prve dni januarja 1952, velja za predhodnika današnjega Bančnega vestnika, revije za denarništvo in bančništvo. Prvi urednik Obvestil je bil Jožko Žiberna, ki jih je urejal v letih od 1951 do 1953. Obvestila so bila takrat poluradni obveščevalec in svetovalec.

Leta 1953 so dobila ime Bančni vestnik, ki je takrat izhajal v okviru Narodne banke FLRJ, centrale in podružnic v LR Sloveniji. Leta 1954 je Bančni vestnik postal javno glasilo, od leta 1967 revijo izdaja interesna organizacija slovenskih bank – Združenje bank Slovenije. Tudi danes.

 

Obveščanje

Intenzivno osveščanje in opozarjanje prebivalstva na prednosti ter koristi denarnega varčevanja je pripeljalo do razvoja različnih oblik zbiranja prihrankov, med drugim tudi do uvedbe šolskega varčevanja. Hranilne vloge so bile v tistem času posebej pomemben vir za banke,  predstavljale so kar med 40 in 70 odstotki sredstev bank. Zveza je opravljala tudi funkcijo obveščanja bank glede novosti pri poslovanju, posebej s področja knjigovodstva, ki se je zlasti na začetku izjemno hitro spreminjalo in prilagajalo novim nalogam.

Prvo Obvestilo za strokovne potrebe bančnih delavcev, ki je najprej nastalo pri Narodni banki FLRJ, centrali za LR Slovenijo v Ljubljani, čigar prva številka je izšla je prve dni januarja 1952, velja za predhodnika današnjega Bančnega vestnika, revije za denarništvo in bančništvo. Prvi urednik Obvestil je bil Jožko Žiberna, ki jih je urejal v letih od 1951 do 1953. Obvestila so bila takrat poluradni obveščevalec in svetovalec.

Leta 1953 so dobila ime Bančni vestnik, ki je takrat izhajal v okviru Narodne banke FLRJ, centrale in podružnic v LR Sloveniji. Leta 1954 je Bančni vestnik postal javno glasilo, od leta 1967 revijo izdaja interesna organizacija slovenskih bank – Združenje bank Slovenije. Tudi danes.

 

Mejniki

Pomemben mejnik v razvoju bančništva je bilo tudi leto 1961, ko je bila opravljena razmejitev opravljanja bančnih poslov z narodno banko in so komunalne banke prevzele kreditiranje gospodarstva v celoti, narodna banka pa je prevzela ves plačilni promet družbenih pravnih oseb, družbeno knjigovodstvo in sklade. Pri predpripravah na razmejitev je sodelovala tudi Zveza. Takrat novi Zakon o bankah je leta 1961 prvič uporabil termin poslovne banke in bankam omogočil možnost opravljanja plačilnega prometa ter kreditnih poslov s tujino in devizno valutnih poslov v državi. Reorganizacija, ki so jo narekovale potrebe, razvoj dela in tudi regulativa ni bila samo posebnost bank, temveč je vplivala tudi na delovanje Zveze, ki se je z novo pogodbo o ustanovitvi 30. marca 1966 reorganizirala v Združenje poslovnih bank in hranilnic, s sedežem na Šubičevi ulici 2, v Ljubljani.