Pogosta vprašanja in odgovori

Domača stran / Pogosta vprašanja in odgovori

dhfakldhl

fhsdhsdfh

Povejte mi prosim če banka mora preveriti kompatibilnost med IBAN številko in imetnikom te številke preden se sredstva nakažejo naprej. Gre za nakazilo v evropsko državo (Švedsko). Ali ima banka zavarovan denar za katerega je potrdila prenos čeprav ne bi smela brez preverbe. Zanima me tudi kakšne možnosti imam kot komitent za povračilo tege denarja.

Banka ne more preveriti ujemanje podatka o IBAN z nazivom prejemnika, ker na evropskem nivoju ne obstaja register transakcijskih računov. Banka je le izvajalec plačilne storitve, za pravilnost podatkov, pa je odgovoren plačnik.
V kolikor ste izvedli nakazilo na napačen IBAN, imate možnost, da se obrnete na svojo banko, ki vam bo v razumnih mejah pomagala, da bi izterjal znesek izvršene plačilne transakcije z nepravilno enolično identifikacijsko oznako. (IBAN).
Morebitni stroški v povezavi z realizacijo tega zahtevka so predmet poslovne politike vsake posamezne banke.

Ali je možno s SEPA mehanizmom nakazilo iz tuje banke na banko v Sloveniji, od pravne osebe na pravno osebo?

Enotno območje plačil v evrih (SEPA – Single Euro Payments Area) je okolje, v katerem lahko potrošniki, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev pri ponudnikih plačilnih storitev plačujejo in prejemajo plačila v evrih pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvršuje znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Odgovor je da.

Ali zadošča ob nakazilu prejemnikov IBAN in št. bančnega računa ali še kakšna dodatna zadeva?

V Sloveniji je v uporabi plačilni nalog UPN QR, ki vsebuje vse zahtevane podatke za izvršitev plačila. Sicer pa se lahko za podrobna vprašanja obrnete na konkretno banko.

Ali je bančno nakazilo brezplačno?

Predlagamo vam, da vprašanje v zvezi s tarifami (ceniki) bank za posamezne storitve naslovite neposredno na konkretno banko. Sicer pa lahko informativni pregled nadomestil po posameznih bankah in hranilnicah najdete tudi na spletni strani Banke Slovenije na povezavi: https://bsi.si/placila-in-infrastruktura/pregled-in-analiza-nadomestil

Naša stranka želi urediti SEPA DD plačila za svoje uporabnike. Pridobila je CREDITOR ID. Zanima me ali je CREDITOR ID vezan na določen bančni račun (IBAN)? Stranka ima več bančnih računov. Mora za vsakega pridobiti nov CREDITOR_ID? Ali kako se določi, na kateri bančni račun bo prejela plačilo za posameznega uporabnika?

Identifikacijska oznaka prejemnika plačila je izračunana iz davčne številke prejemnika plačila – program za izračun je objavljen na spletni strani SEPA.

V kolikor ima stranka več računov pri različnih bankah, se mora za prejem sredstev z uporabo SEPA direktna obremenitev dogovoriti z eno izmed bank, pri kateri ima odprt račun.

Ali vse banke v Sloveniji operirajo s SEPA poslovanjem?

Banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije, so pristopile k EPC shemam za SEPA kreditna plačila in SEPA direktne obremenitve (SEPA direktne obremenitve po osnovni shemi ponujajo vse članice, medtem ko SEPA direktne obremenitve po podjetniški shemi ponuja omejeno število bank).

Ali so UK poslovne banke še vedno članice SEPA sheme direktnih plačil?

Poslovne banke v UK, ki so v registru pristopnic k posameznim SEPA shemam tudi po Brexitu ostajajo članice SEPA shem.

Ali za SEPA nakazila v EUR med fizično osebo imetnikom osebnega računa v UK banki in fizično osebo imetnikom osebnega računa v SLO banki veljajo kakšna psoebna pravila? Kaj pa obratno? Če da, kakšna?

UK banke so res del SEPA območja, niso pa več del EGP območja. To posledično vpliva tudi na obravnavo plačil z zakonodajnega vidika, saj za plačila znotraj EGP veljajo drugačna pravila/zakonodaja kot za plačila v/izven EGP).

Ali so morebitna posebna pravila za SEPA nakazila v EUR med fizično osebo imetnikom osebnega računa v UK banki in fizično osebo imetnikom osebnega računa v SLO banki SEPA banki lahko drugačna kot za enakovrstna nakazila med fizičnimi osebami v EUR med računi v SLO in Švici ali SLO in Švedski?

Da. Kot pojasnjeno zgoraj veljajo različne zakonodajne osnove za plačila v ali izven EGP območja. Npr. Uredba 260/2012, Uredba 924/2009, Uredba 2015/847, …

Ali poslovne banke fizičnim osebam lahko zaračunavajo dodatna nadomestila za prilive v EUR iz SEPA banke v UK (Od fizičnih oseb), čeprav enakih nadomestil ne zaračunavajo za enakovrstne prilive v EUR iz Švice ali Švedske? Kaj pa za odlive? Če da, zakaj?

Tarifna politika je del poslovne politike posamezne banke/hranilnice.

Prosimo Vas za informacijo, kaj bi morali storiti, če bi želeli tiskati položnice oz. UPN naloge našim strankam s QR kodo ter ali so s tem povezani kakšni stroški (v smislu prijave v sistem, morebitne uporabnine,…). Mesečno izdamo cca. 20-30 računov h katerim priložimo UPN nalog.

Uporaba obrazcev UPNQR seveda ni plačljiva v smislu uporabnike.

Za tiskanje lahko uporabite brezplačen program za izpis UPNQR, ki je dosegljiv na spletnih straneh Združenja bank Slovenije Programska orodja.

Priporočamo vam tudi, da se na spletni strani www.upn-qr.si registrirate kot izdajatelj ter pred izdajanjem UPN s kodo QR brezplačno preverite pravilnost kode QR na obrazcu UPN QR.

Storitev je brezplačna, edini vaš strošek je poštna znamka za posredovanje natisnjenih vzorcev UPN QR.

Prosim za program za izpis QR kode na UPN nalogu.

Program za izpis obrazcev UPN QR je na voljo na spletni strani Programska orodja.

V primeru dodatnih tehničnih vprašanj glede delovanja programa se prosimo obrnite na banko, pri kateri imate odprt transakcijski račun.

Sem kot fizična oseba in me zanima kdo mi lahko pomaga uporabljati program za izpis QR kode, ko kreiram UPN nalog s tem programom?

V datoteki na povezavi se nahajajo tudi navodila za uporabo programa Izpis UPNQR (v prilogi). Za dodatno pomoč pri uporabi programa pa se prosimo obrnite na svojo banko (služba za pomoč uporabnikom).

Združenje bank namreč nima vzpostavljenega t.i. centra za pomoč bančnim komitentom za uporabo programa Izpis UPNQR.

Za lažje plačevanje naših izdanih faktur bi radi uvedli QR kode na naših UPN nalogih za kupce. Radi bi prejeli navodila za programiranje plačil s pomočjo QR kode, ki bi jo radi natisnili na naše izdane račune. Prosim za navodila v angleščini. Programerje v tujini zanima, kaj naj vsebuje takšna QR koda, da bi jo lahko različne aplikacije prepoznale.

Tehnični standard univerzalnega plačilnega naloga UPN QR obstaja zgolj v slovenskem jeziku.

Sicer pa koda QR vsebuje vse podatke, ki so natisnjeni na obrazcu UPN QR.

V okviru nadgradnje računalniške opreme želimo v društvu prenesti obstoječe mape/plačilne naloge naših uporabnikov (program Izpisi UPN QR) prenesti na nov računalnik v program IzpisUPN QR. Prosim za navodila, kako to lahko storimo, ker kolikor sem šla skozi navodila, ta opcija ni omogočena, nalogov pa imamo veliko. Dodatno še eno vprašanje - prejšnji program - Izpisi UPN je imel možnost bližnjic. Ali se bližnjice lahko uporabljajo tudi v IzpisiUPN QR, glede na to, da kolikor sem šla skozi dokument, nisem videla ničesar na to temo?

V dokumentu Navodila za delovanje programa IzpisUPNQRexe. je na strani 10 poglavje Orodja – Uvoz podatkov iz programa IzpisUPN, kjer so natančna navodila za uvoz šifrantov in podatkov nalogov.

Sicer  pa je funkcionalnost program za izpis obrazcev UPN QR v največji možni meri prilagojena ustaljenimi postopkom iz programa Izpis UPN oz. iz predhodnega programa.

Pišemo vam iz društva, kjer so naši člani izrazili interes, da bi za plačilo članarine zaradi večje priročnosti uporabljali UPN QR položnice. Zanima nas, če je potrebno sprožiti zahtevek za preverjanje, preden UPN QR položnice uradno uporabimo? Če da, ali je potrebno izvesti še kakšne druge postopke, da bo zadeva stekla in bo uporaba teh položnic v imenu društva tudi uradno priznana s strani odgovornih organov?

Namen brezplačnega preverjanja kode QR na obrazcu UPNQR je zagotoviti izdajo ustrezno izpolnjenih obrazcev ter se na ta način izogniti ročnemu prepisovanju podatkov iz obrazca UPNQR.

Preverjanje lahko opravite s prijavo na spletni strani www.upn-qr.si;  na e-naslov, ki ga boste navedli ob prijavi boste prejeli navodila za izpolnitev testnih obrazcev UPNQR.  Po uspešno zaključenem testiranju boste uvrščeni na seznam preizkušenih izdajateljev UPNQR.

Drugih postopkov ni potrebno izvesti.

Sicer pa imate na javni spletni strani Združenja bank objavljen brezplačni program za izpis UPNQR.

V našem podjetju bi radi našim strankam (ki so najemniki naše spletne aplikacije) ponudili možnost, da se na njihove predračune doda QR koda za hitro plačevanje. Obstaja kakšen generator teh QR kod ali kakšna dokumentacija, kako se to lahko zgenerira?

Informacije vezane na obrazec UPN QR so dostopne na javni spletni strani www.upn-qr.si.

Menjava evrov v kune

Ker so menjalni tečaji v menjalnicah in bankah na Hrvaškem različni, strankam bank in hranilnic priporočamo, da se pred menjavo gotovine pozanimate o veljavnih tečajih. Svetujemo uporabo plačilnih kartic na mestih, kjer se tuja valuta v evro preračuna po menjalnih tečajih kartičnih sistemov Mastercard in Visa. Ti tečaji so praviloma ugodnejši kot tečaji bank in menjalnic. Informativni tečaji mednarodnih kartičnih sistemov so objavljeni na naslednjih povezavah:

Obveščanje imetnikov plačilnih kartic pri konverziji valute v sklopu kartičnega poslovanja

V skladu z EU Uredbo 2019/518 banke v zvezi s kartičnimi plačilnimi transakcijami, kjer se izvaja valutna konverzija v katerikoli valuti Unije, ki se razlikuje od valute EUR, imetnikom kartic prikazujejo vsa nadomestila in menjalni tečaj za pretvorbo valut na bankomatu ali prodajnem mestu kot odstotni pribitek na zadnji razpoložljivi referenčni devizni tečaj ECB.

Namen Uredbe je, da bi potrošniki dobili informacije, ki jih potrebujejo, da bi izbrali zase najboljšo možnost pretvorbe valut v EU, oziroma njenih pridruženih članicah (EGP). Primerljivost bo s tem zagotovljena tako na strani izdajatelja kartice kot pridobitelja, ki lahko uporabljata tečaj kartične sheme ali lastni tečaj (z morebitnimi pribitki).

Imetnik kartice bo v obvestilo prejel (npr. preko SMS ali potisnega sporočila) samo v primeru neevrske transakcije za valute, ki so predmet Uredbe v okviru držav EGP, torej v primeru, da bo uporabljen menjalni tečaj na strani banke izdajateljice. Če bo transakcijo pretvoril trgovec ali operater bankomata, devizni tečaji Mastercard in Visa morda ne bodo veljali. To se bo zgodilo, ko bo imetnik izbral plačilo v valuti kartice v nasprotju z valuto trgovca ali bankomata. Devizna tečaja Mastercard in Visa se lahko razlikujeta. Banke preko spletne strane oziroma preko digitalnih bančnih kanalov zagotavljajo kalkulator za informativni izračun pribitka na referenčni menjalni tečaj ECB. Za dodatne informacije se lahko obrnete na banko izdajateljico kartice.

Dvigovanje kun na bankomatu na Hrvaškem

Bankomat v tujini, pred dvigom gotovine vedno ponudi dve možnosti, in sicer dvig s konverzijo ali dvig gotovine v lokalni valuti. V primeru, da izberete dvig s konverzijo, bo pri preračunu v evre uporabljen tečaj lokalne banke, ki je lastnica bankomata. V primeru, da izberete dvig v lokalni valuti, bo preračun v evre izveden po tečajih mednarodnih kartičnih sistemov, ki so običajno ugodnejši kot tečaji lokalnih bank. Zato imetnikom kartic svetujemo, da izberejo dvig v lokalni valuti brez konverzije.

Pri dvigih na tujih bankomatih bodite posebej pozorni na morebitne dodatno zaračunane stroške iz naslova enkratnih nadomestil za dvig gotovine oziroma pribitkov na menjalni tečaj (v kolikor se odločite za valutno konverzijo). Prej omenjena stroška se lahko zaračunata zgolj in samo ob izrecnem vašem privoljenju. 

Stroški nadomestila gotovine (Surcharge oz. Access Fee) in konverzija z morebitnim pribitkom na menjalni tečaj se lahko pojavita tudi znotraj iste transakcije, zato strankam svetujemo, da pozorno spremljate sporočila na bankomatih.

Plačilo s kartico na prodajnem mestu v tujini

Če na POS terminalu za plačilo blaga ali storitev izberete možnost plačila v lokalni valuti, se bo preračun v evre izvedel po tečaju mednarodnih kartičnih sistemov. V primeru, da boste izbrali možnost plačila s konverzijo, bo preračun izveden po tečaju lokalne banke – lastnice prodajnega mesta. Svetujemo torej enako kot pri dvigu gotovine na bankomatu in sicer, izbiro plačila v lokalni valuti (brez konverzije).

Koliko gotovine vzeti s seboj na dopust

Poleg uporabe kartice vam svetujemo, da na pot vzamete tudi nekaj gotovine. Tisti, ki potujete daleč in za dlje časa, velja iz varnostnih razlogov razmisliti tudi o uporabi dveh mednarodnih kartic.

Če potujete v države, kjer valuta ni evro

Zgoraj opisani primeri veljajo za vse tuje države, kjer valuta ni evro.

Na splošno velja:

1.    Pred odhodom na počitnice preverite veljavnost svojih plačilnih kartic in višino razpoložljivega limita porabe. Limit porabe na vaši plačilni kartici predstavlja razpoložljivo stanje na kartičnem računu, ki ga lahko mesečno izkoristite za nakupe ali dvige gotovine. Če odhajate na daljši oddih ali potovanje v tujino, lahko uredite limit v poslovalnicah bank in hranilnic ali z oddajo vloge preko spletne banke začasno limit povišate. Prav tako preverite vaše kontaktne podatke oz. pravilnost telefonske številke, na katero prejemate sporočila oziroma morebitna obvestila s strani vaše banke.  

2.    S seboj ne nosite večjih zneskov gotovine. Z vašo kartico osebnega računa (debetna kartica Visa/ Visa Electron, Maestro kartica, MasterCard debetna kartica) lahko gotovino ob nizkem znesku provizije dvigujete na številnih bankomatih po vsem svetu. Za plačilo na skoraj 30 milijonih prodajnih mestih lahko uporabite vsaj eno od kartic z odloženim plačilom Mastercard ali Visa. Obe kartici lahko uporabite tudi za dvig gotovine, zaradi višjih provizij pa svetujemo, da to storite le izjemoma. 

3.    Za koristno se lahko izkaže tudi, če na pot ob kartici osebnega računa vzamete kartice obeh mednarodnih kartičnih sistemov; Mastercard in Visa. Razširjenost kartic enega ali drugega mednarodnega kartičnega sistema je po svetu različna. Tudi z vidika varnosti je smiselno znesek, ki ga lahko porabite v okviru svojih zmožnosti, porazdeliti na dve kartici. Ob morebitni izgubi, kraji ali zlorabi ene kartice, boste namreč še vedno razpolagali z drugo mednarodno plačilno kartico. 

4.    Za dodatno varnost svojih kartic poskrbite z naročilom na varnostno SMS-sporočilo. Pomeni, da boste v primeru izgube, kraje ali zlorabe kartice, na telefon nemudoma prejeli obvestilo, da se z vašo kartico dogaja nekaj nenavadnega. V takem primeru takoj pokličite na telefonsko številko, ki je navedena na vaši kartici in je dostopna 24 ur na dan in 365 dni v letu. Najbolje je, da si telefonsko številko shranite (npr. neposredno v telefon), oziroma si jo skušate zapomniti. 

5.    Do valutne menjave lahko pride na POS terminalu ali bankomatu. V tem primeru potrditve se predhodno seznanite z menjalnim tečajem in morebitnimi pribitki na menjalni tečaj na sami plačilni napravi. V kolikor se s ponujeno konverzijo strinjate, morate strinjanje z izvedbo valutne menjave tudi potrditi. Kot že rečeno, priporočamo, da za plačilo oziroma dvig gotovine izberete lokalno valuto, v tem primeru boste s strani vaše banke prejeli informacijo o razliki glede na referenčni tečaj ECB. 

6.    Za primer izgube ali kraje kartice je možno skleniti dodatno zavarovanje.

Kaj je močna avtentikacija

Evropska unija je z Direktivo o plačilnih storitvah, ki smo jo prenesli tudi v naš pravni red, omogočila širitev konkurenčnosti in inovacij na področju spletnih in mobilnih plačil, hkrati pa je sprejela ukrepe za večjo zaščito spletnih plačil. Direktiva med drugim narekuje, da se zaradi strožjih varnostnih zahtev od 1. januarja 2021 za preverjanje pristnosti imetnika kartice izvaja t.im. močna avtentikacija (SCA) pri kartičnih plačilnih transakcijah z vsemi plačilnimi karticami, tako fizičnih kot tudi pravnih oseb.

Močna avtentikacija omogoča večjo zaščito potrošnikov in s tem zagotavlja varnejše spletno nakupovanje. Pri spletnih plačilih bo potrebna uporaba dveh od treh varnostnih elementov, ki so med seboj neodvisni in dokazujejo, da je plačnik resnični imetnik plačilne kartice.

Varnostni elementi močne avtentikacije so določeni z naslednjimi načeli:

  • nekaj, kar veste (geslo, koda PIN ali odgovor na varnostno vprašanje),
  • nekaj, kar imate (pametni telefon ali druga mobilna naprava),
  • nekaj, kar ste (prstni odtis, roženica, obraz, glas).

 

Močna avtentikacija se izvaja vedno, ko izvršite plačilo preko spleta. Od 1. januarja 2021 pri nakupovanju na spletnih prodajnih mestih znotraj EU tako ne zadostuje potrjevanje z enkratnim geslom, prejetim preko SMS sporočila. Rešitve in načini izvajanja močne avtentikacije so pri bankah ter hranilnicah različni (npr. potrjevanje spletnih plačil preko mobilne denarnice, mobilne banke ali namenske aplikacije za potrjevanje spletnih plačil…), svetujemo, da za več informacij obrnete na svojo banko ali hranilnico.

Kako je s povračilom denarja za neizvedeno storitev

Pogoje vračila kupnine za neizvedene storitve določajo ponudniki kartičnih shem. Sicer je povračilo denarja odvisno od tega, na kakšen način je bilo plačilo izvedeno. V kolikor je plačilo izvedeno s kartico oz. je potrošnik pri nakupu preko preko spletnih strani vpisal številko svoje kartice in ostale zahtevane podatke, pomeni, da zaradi neizvedene storitve plačilo zapade pod t. im. charge back pravila kartičnih shem Visa in Mastercard.

Če je bila transakcija opravljena preko spletne banke pa je plačilo izvedeno preko plačilnega naloga in zato ne zapade pod charge back pravila obeh kartičnih shem. Na podlagi 123. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) potrošnik ne more preklicati plačilnega naloga potem, ko ga prejme plačnikov ponudnik plačilnih storitev. Prav tako 150. člen istega zakona ne predstavlja ustrezne pravne podlage za morebitno vračilo kupnine.

V skladu z navodili kartičnih sistemov se mora imetnik kartice zaradi neprejema blaga/storitev s strani trgovca ali kakršnekoli druge spremembe v zvezi s tem, prizadetega zaradi omejitev potovanj (npr.. omejitev letalskih prevozov ipd.), sam obrniti na prodajno mesto oziroma ponudnika storitev z namenom razrešitve nastale situacije (imetniku v tem primeru trgovec lahko povrne kupnino oziroma se z imetnikom dogovori za kasnejši datum odpošiljanja/zagotovitve blaga/storitev).

Vsekakor se pa mora stranka pred nakupom oziroma naročilom storitve seznaniti s splošnimi pogoji poslovanja, ki je dostopen na internetni strani spletnega trgovca. Strankam priporočamo, da preverijo, če imajo plačan riziko odpovedi in kakšne pogoje ima zavarovalnica v primeru uveljavljanja škodnega dogodka.

Stranke morajo v primeru finančne reklamacije priložiti tudi  vso morebitno pisno komunikacijo s prodajnim mestom o nakupu blaga oz. storitve in prošnjo za vračilo plačanega zneska, POS potrdilo, mesečni izpisek itd.

V primeru, da je strankam ponujena razumna alternativa ali rešitev spora, finančna reklamacija iz tega naslova najverjetneje ne bo rešena v korist stranke (oziroma strošek transakcije najverjetneje ne bo povrnjen).

Strankam bank in hranilnic tudi priporočamo, da preverijo trenutno veljavne splošne pogoje za uporabo plačilnih kartic. Slednji vsebujejo vse informacije glede postopka ter s tem povezanimi roki za oddajo morebitnega zahtevka za reklamacijo. V primeru nejasnosti pa naj se obrnejo na banko izdajateljico.

Na kaj biti pozorni pred spletnim nakupom?

Pred prvim nakupom oziroma po menjavi plačilne kartice preverite, ali lahko spletni nakup potrdite z uporabo močne avtentikacije.

Vsi uporabniki interneta morate vedeti, da ste s poslovanjem preko interneta izpostavljeni varnostnim tveganjem, ki se jim s poznavanjem varnega poslovanja lahko izognete oziroma omejite škodo ob ugotovljeni morebitni zlorabi. Žal ne obstaja en sam opozorilni znak, ki bi z gotovostjo kazal na spletno prevaro.

Pri spletnem nakupovanju si vzemite čas in natančno preverite spletno trgovino in samega trgovca, saj nas to lahko obvaruje pred kasnejšo finančno škodo v obliki nedostavljenega izdelka ali zlorabe sredstev s kreditne kartice.

Velja namreč, da so vse lažne spletne trgovine zasnovane po istem kopitu; izdelki priznanih blagovnih znamk so na voljo po izjemno nizkih cenah, dostava je brezplačna na vse konce sveta, vsi artikli so na zalogi, ni pa nobenih podatkov o samem podjetju, ki stoji za trgovino. Uporabniki zato pred nakupom vselej preverite vse navedene kontaktne podatke, ali je na voljo podpora prek telefona, elektronske pošte ali je na strani zgolj kontaktni obrazec. Obvezno preverite podatke o domeni na strani https://whois.domaintools.com/, vse pogoje plačila, vračila in dostave. Nizke cene in 70-odstotni popusti so pogosto znak sumljivega spletnega poslovanja.

Če na spletni strani ne najdemo podatkov o trgovcu, npr. sedeža podjetja, matične številke, je to prvi znak, da morate biti pozorni. Velja tudi, da nakupe pri slovenskem trgovcu oz. znotraj EU ščiti enotna evropska potrošniška zakonodaja in da se v primeru težav lahko obrnemo na Tržni inšpektorat oz. Evropski potrošniški center. Pri opravljenih nakupih izven EU (največkrat je to Kitajska) pa smo brez pravic in prepuščeni dopisovanju s trgovcem. Seveda v primeru lažne spletne trgovine trgovec sploh ne obstaja, ampak smo nasedli le lepim slikam na spletni strani. 

Če boste koristili plačila na spletnih prodajnih mestih v tujini preverite ali imate urejeno potrjevanje spletnih plačil skladno z zahtevami močne avtentikacije (za trgovce znotraj EU) in varnostnim standardom 3D Secure, ki jih prepoznate po logotipu »MasterCard SecureCode« oz. »Mastercard ID Check« ali »Verified by Visa« oz. »Visa Secure«.

Prejel/-a sem ček iz tujine in ker ga na svoji matični banki ne morem unovčiti, vas prosim za informacije, kje v Sloveniji ga lahko unovčim.

Večina slovenskih bank je opustila čekovno poslovanje, saj njegov obseg na splošno upada, pa tudi korespondenčne banke, prek katerih so banke unovčevale čeke, to storitev množično opuščajo. Po naših informacijah trenutno tuje čeke za svoje komitente unovčujeta le ena banka in sicer slovenska podružnica BKS banke (pogoj je, da ima stranka pri njih odprt račun). Prilagamo vam povezavo do kontaktnih podatkov omenjenih bank in predlagamo, da pogoje izvedbe storitve preverite neposredno pri njih. Stranke se lahko v izogib relativno visokim stroškom izplačila čeka poskusijo z njegovim izdajateljem tudi dogovoriti, da jim sredstva nakaže preko bančnega nakazila, pri tem pa jim lahko matične banke pomagajo na način, da jim brezplačno izdajo potrdilo o ukinitvi storitve unovčevanja tujih čekov.

Kaj naj naredim v primeru izgube ali kraje bančne kartice?

Takoj, ko od banke prejmete kartico, si shranite telefonsko številko klicnega centra, katero praviloma prejmete na dopisu poleg kartice, na katero lahko kadarkoli (24 ur na dan) pokličete in prijavite izgubo ali krajo kartice. Če kartico izgubite ali pa obstaja sum kraje, kartico nemudoma prekličite in v primeru suma kraje opravite prijavo na najbližji policijski postaji.

Kaj storiti, če se mi zgodi, da ne morem odplačevati kredita?

Če zaradi različnih razlogov veste, da boste zamudili s plačilom kreditne obveznosti je pomembno, da se čim prej oglasite v vaši banki. Na podlagi ocene vsakega posamičnega primera se banka skupaj s kreditojemalcem trudi poiskati ustrezno rešitev. Odvisno od posamičnega primera se med drugim preuči tudi možnost odobritve podaljšanja odplačilne dobe (posledično to pomeni nižjo mesečno obveznost) ali odloga plačila mesečnih obveznosti za določeno obdobje. Banke si prizadevajo najti rešitev, ki je primerna tako za kreditojemalca kot tudi za banko.

Kakšna je razlika med potrošniškim in stanovanjskim kreditom?

Doba odplačila pri potrošniških kreditih je praviloma do 7 let, pri stanovanjskih (hipotekarnih) kreditih pa do 20 let ali še celo dlje. Namen potrošniških kreditov je

izplačilo v gotovini za nakupe potrošnih dobrin višje vrednosti, počitnic, poplačilo drugih kreditov, obveznosti iz naslova limitov in kreditnih kartic. Stanovanjskih pa nakup, prenova ali gradnja nepremičnine ali poplačilo manj ugodnih stanovanjskih kreditov.

Višina odobrenega potrošniškega kredita je praviloma do 30.000 EUR, pri stanovanjskih hipotekarnih kreditih pa do 80 % vrednosti zastavljenih nepremičnin.

Kaj je jamstvo za vloge?

»Jamstvo za vloge« je z zakonom določeno jamstvo za vloge v posamezni banki in hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji  – do višine 100.000,00 EUR. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani Banke Slovenije: https://www.bsi.si/financna-stabilnost/jamstvo-za-vloge-v-bankah.

Kaj je zajamčena vloga?

Zajamčena vloga, za katero velja jamstvo do 100.000 EUR, je skupno stanje terjatev, ki jih ima imetnik/vlagatelj vloge (fizična oseba, fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, samostojni podjetnik ali pravna oseba, ki ne ustreza merilom za srednje ali veliko podjetje) do posamične banke ali hranilnice in izhaja iz pozitivnih stanj sredstev na računu vlagatelja in jih mora banka vlagatelju vrniti skladno z zakoni in pogodbami.

Vloge v banki so zaščitene s Sistemom za jamstvo vlog v skladu z Zakonom o sistemu jamstva za vloge (uradni list RS, št. 27/2116).

Zanima nas vaše stališče, mnenje o ustreznosti bančne garancije, kot oblike finančnega zavarovanja za kritje civilnopravne odgovornosti prevoznikov v železniškem prometu.

V zvezi z vašim zaprosilom za podajo mnenja oz. stališča o »ustreznosti bančne garancije, kot oblike finančnega zavarovanja za kritje civilnopravne odgovornosti prevoznikov v železniškem prometu«, ki je vsebovano v dopisu, uvodoma pojasnjujemo, da je Združenje bank Slovenije – GIZ, Ljubljana gospodarsko interesno združenje, ki nima nikakršnih pristojnost ali pooblastil v zvezi s poslovanjem svojih članic v praksi, prav tako nismo pooblaščeni oz. pristojni za svetovanje izven članstva oziroma za nudenje pravne pomoči ter interpretacijo veljavne zakonodaje in bančne regulative. Posledično se glede ustreznosti bančne garancije kot instrumenta zavarovanja za kritje odgovornosti prevoznikov v železniškem prometu ne moremo izrekati, lahko pa podamo informacijo, da je bančna garancija, ki je kot instrument predmet obravnave na pristojnih delovnih telesih našega združenja, (od osnovnega posla) neodvisno bančno jamstvo, plačljivo na poziv upravičenca in se izplača brez ugotavljanja upravičenosti vsebine ali višine zahtevka.

Združenje bank Slovenije
19.11.2021

Ali se epidemija COVID-19 šteje kot višja sila in se s tem za garancije na poziv (glede na Enotna pravila za garancije na poziv, MTZ v Parizu, pub. 758 (v nadaljevanju: EPGP758)) spremenijo pogoji poslovanja?

Skladno s členom 26a EPGP758, “višja sila” pomeni naravne nesreče, nemire, državljanske nerede, vstaje, vojne, teroristična dejanja ali kakršnekoli druge vzroke, na katere garant ali kontragarant ne more vplivati in zaradi katerih je prekinjeno njegovo poslovanje, kolikor je slednje povezano z dejanji, ki so predmet teh pravil.

Skladno s členom 26b EPGP758 velja, da če se veljavnost garancije izteče v času, ko je predložitev ali plačilo po garanciji preprečila višja sila, navajamo dobesedno,:

i. se veljavnost posamezne garancije in katerekoli kontragarancije podaljša za obdobje 30 koledarskih dni od datuma, na katerega bi se sicer iztekla njena veljavnost, garant pa mora stranko, ki je dala navodila, oziroma kontragaranta, če je vključena kontragarancija, takoj, ko je to možno, obvestiti o   nastopu   višje   sile   in   o podaljšanju, kontragarant pa mora  o tem obvestiti stranko, ki je dala navodila;

ii. čas za pregled predložitve po 20. členu, ki je bila opravljena, ne pa tudi pregledana pred nastopom višje sile, preneha teči, dokler garant ne začne ponovno poslovati; in

iii. zahteva po garanciji, predložena pred nastopom višje sile, ki je bila ustrezna, zaradi višje sile pa ni bila plačana, mora biti plačana, ko učinkovanje višje sile preneha, tudi če se je veljavnost garancije medtem iztekla; v tej situaciji ima garant pravico, da predloži zahtevo za plačilo po kontragaranciji v 30 koledarskih dneh po prenehanju višje sile, tudi če se je veljavnost kontragarancije medtem iztekla.

Po našem mnenju bi epidemija lahko štela kot višja sila, v kolikor bi bilo prekinjeno tudi poslovanje garanta. Poslovanje garanta glede na trenutne razmere ni prekinjeno oz. ker banke v Sloveniji še vedno poslujejo, v tem trenutku epidemija (še) ne prestavlja višje sile.

Upravičenca garancije zanima, ali v teh razmerah zadostuje, da jim naročnik garancije predloži sken originala garancije po elektronski pošti in kako se v takem primeru dokazuje verodostojnost listine?

V vprašanju sicer ni jasno zapisano, na katero predložitev vprašanje meri (domnevamo, da na ‘predložitev’ izdane garancije upravičencu, saj se predložitev listin za unovčenje predlaga le garantu).

Verodostojnost izdane garancije lahko upravičenec preveri preko svoje poslovne banke na enak način, kot je to preverjal do sedaj, tako da pridobi ustrezno garantovo potrdilo z avtentičnim SWIFT sporočilom. V primeru digitalno podpisane garancije je odgovor zapisan v 6. točki. Pomembno je omeniti, da se z digitalnimi podpisi ne povečuje tveganje zlorab ali ponaredb, tukaj so tveganja enaka kot pri garancijah, ki so lastnoročno podpisane. Edino zagotovilo upravičencu, da je listina verodostojna, je preverba preko poslovne banke kot opisano zgoraj – notifikacija.

Ali upravičenci lahko pričakujejo težave pri unovčevanju garancij, katerih veljavnost se bo v tem času iztekla (in zanje ne veljajo pravila EPGP758)?

Predložitev garantu se opravi, skladno s členom 14 EPGP758,:

a. v kraju izdaje garancije ali na drugem kraju, ki je določen v garanciji, in

b. na datum izteka veljavnosti ali pred njim.

V kolikor garant posluje, se predložitev opravi skladno z zgornjim zapisom. Težava lahko nastopi zaradi nedelovanja upravičenca in posledično zamude za predložitev ustrezne zahteve. Tudi če za garancijo ne veljajo EPGP758, mora garant prejeti zahtevo in ravnati skladno z določili v sami garanciji.

Če bo predložitev garancije skladna s pogoji garancije, težav ne bi smelo biti.

Kako naj upravičenec ravna v primeru, če zahtevka za plačilo garantu ni mogoče posredovati v obliki predložitve, kot je zahtevana v garancijskem tekstu (s priporočeno pošto ali s katero koli drugo obliko hitre pošte)?

Predložitev mora biti skladna z zahtevami v garanciji in pravili EPGP758, sicer je garancija neskladna. Člen 26 EPGP758 v primeru višje sile opredeljuje le podaljšanje roka veljavnosti garancije, ostali pogoji in določila v garanciji se ne spreminjajo. V primeru, da je v bančni garanciji zahtevan pisni zahtevek za plačilo, ga lahko upravičenec tudi osebno dostavi na sedež banke, pa tudi poštne storitve in dostavne službe v trenutnih razmerah nemoteno delujejo.

Ali v takem primeru zadostuje, da upravičenec zahtevek za plačilo na banko posreduje preko elektronske pošte? Kako ravnati v primeru, ko je poleg zahtevka za plačilo banki potrebno predložiti tudi original garancije?

Odgovor glede predložitve je enak odgovoru v 4. točki. Vse je odvisno od določil garancije, ki določa obliko predložitve. V kolikor je v garanciji navedeno (praviloma v odstavku: ‘OBLIKA PREDLOŽITVE’), da je potrebno predložiti originalni pisni zahtevek za plačilo in original garancije, potem le-ta ne more biti posredovan preko elektronske pošte. 

Glede na trenutne razmere v državi so banke in zavarovalnice pričele z izdajo garancij z digitalnimi podpisi. Upravičenci iz garancije so tako že prejeli garancije, ki so podpisane z digitalnim certificiranim potrdilom. Upravičenci od naročnika garancije v takih primerih zahtevajo, da jim garancijo posreduje v pdf dokumentu, na podlagi katerega se lahko preveri elektronski podpis. Ker je garancija izdana v enem izvodu, jim tako posredovan pdf dokument služi kot original. Kakšno je mnenje bank glede ustreznosti garancij z elektronskim podpisom? Ali bi morali upravičenci od izvajalca oz. naročnika garancije še kaj zahtevati?

Digitalni podpisi so po slovenski zakonodaji enakovredni lastnoročnim podpisom in imajo enako pravno veljavo. 14. in 15. člen Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) določata:

  1. člen

Elektronskemu podpisu se ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zaradi elektronske oblike, ali ker ne temelji na kvalificiranem potrdilu ali potrdilu akreditiranega overitelja, ali ker ni oblikovan s sredstvom za varno elektronsko podpisovanje.

  1. člen

Varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, je glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.

S pravnega vidika tako ni nobene razlike med listino, podpisano ročno (s pisalom) ali listino, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom. Obe listini sta veljavni in zavezujoči za stranko, ki jo podpiše. Pri tem je potrebno posebno pozornost nameniti preverjanju certifikata, s katerim je bil verificiran podpis, in sicer se preveri izdajatelja in veljavnost certifikata, kar se lahko naredi le, če je dokument poslan kot pdf datoteka. Listina v tiskani obliki, ki je podpisana s certificiranim elektronskim podpisom, tega ne omogoča. Potrebno pa je ločiti elektronski podpis, ki je verificiran s certifikatom, od elektronskega podpisa, ki je narejen z elektronskim pisalom. Slednji je po izgledu enak podpisu z navadnim pisalom, le da podpisnik podpiše elektronski dokument namesto tiskanega. Pri tem se istovetnost podpisa lahko zagotovi tako, da so podpisi predhodno deponirani pri upravičencu garancije in da je tako podpisana listina poslana po varnem kanalu.

V večini bank dokumente v času epidemije podpisujejo digitalno. Seveda pa mora biti kvalificirano digitalno potrdilo podpisniku izdano s strani zaupanja vrednega overitelja digitalnih potrdil, na ta način podpisan dokument pa mora naslovniku omogočati preveritev njegove verodostojnosti. Digitalni način poslovanja je način, ki bo veljal tudi v prihodnosti.

V trenutnih vzorcih, ki jih uporabljajo v razpisni dokumentaciji, zahtevamo, da je na garanciji naveden garant, žig in podpis. Praviloma bi torej morala vsaka garancija pod besedilom imeti navedbo garanta, biti lastnoročno podpisana in žigosana. V večini primerov upravičenci prejemajo digitalno podpisane garancije, ki pod besedilom ob elektronskem podpisu ne vsebujejo navedbe garanta, kot tudi ne žiga garanta. Ali se pri navedbi in podpisu garanta zahteva tudi žig, ne glede na način podpisa (elektronski ali lastnoročni) oz. ali je uporaba žiga na garanciji obvezna in mora biti tako pripravljen tudi vzorec garancije? Ali digitalni podpis nadomesti tudi žig in navedbo garanta? Glede na precej stroge odločitve DKOM v povezavi z garancijami je pomembno, kako oblikovati vzorce garancij, da ne bo zmede na strani ponudnikov in ravno tako na strani upravičencev po garancijah glede morebitne izločitve garancij, ki ne ustrezajo razpisanemu vzorcu (žig, podpis, navedba garanta).

Garancija je podpisana zaveza izdajatelja (banke, oziroma garanta), kjer izraz podpisan pomeni, da je njen izvirnik podpisan s strani ali v imenu izdajatelja, bodisi z elektronskim podpisom, katerega verodostojnost lahko stranka, ki ji je garancija predložena, preveri, bodisi z lastnoročnim podpisom, žigom, faksimile podpisom… V primeru, da je garancija podpisana z elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim digitalnim podpisom, pomeni, da je garancija verodostojno podpisana in ni potrebe za dodatni podpis z žigom. Navedba garanta oziroma izdajatelja je lahko razvidna tudi iz vsebine garancije in ni nujno, da je navedena pod besedilom.  

Tudi sicer uporaba žiga ali štampiljke v pravnem prometu in skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi ni več obvezna, posledično se žig ali štampiljka pri pripravi in podpisovanju dokumentov ne uporabljata več, razen če ni izrecno zahtevan. Tudi EPGP758 ne predvidevajo žiga in ni obvezen. Banka garant je navedena že v samem tekstu garancije, zato je njegova ponovna navedba spodaj nepotrebna.

Zadnje vprašanje se nanaša še na digitalno podpisane garancije za resnost ponudbe. Garancije za resnost ponudbe se kot del ponudbene dokumentacije oddajajo elektronsko in so do sedaj (kot upravičencu iz garancije) bile predložene kot pdf dokument, torej skeniran original garancije za resnost ponudbe. Kako naj v primeru digitalno podpisane garancije v razpisni dokumentaciji, v delu Navodila za oddajo ponudb, podamo zahtevo glede same oblike dokumenta (kateri format dokumenta omogoča preverbo elektronskega podpisa)? Z drugimi besedami, kako naj formuliramo pogoje v razpisni dokumentaciji, da bo možno v skladu z zakonodajo verificirati oz. preveriti elektronski podpis?

Odgovor na to vprašanje je podan pri odgovoru na šesto vprašanje. Preverjanje podpisov velja enako kot pri izdaji v papirni obliki, ko ste kot upravičenec prejeli skeniran original garancije – v kolikor je bila garancija izdana v papirju, ste lahko podpisnike preverili le z notifikacijo (izjava banke garanta, da je bila  garancija res izdana), sam skeniran original dokumenta vam ne nudi nobene varnosti oz. zagotovila, da gre za verodostojen dokument. Pri garancijah, podpisanih z digitalnim certificiranim podpisom in prejetih v pdf formatu (ne skeniranih), pa je iz digitalnega podpisa razviden podatek  o imetniku, njegov javni ključ, poleg tega pa še podatek o izdajatelju digitalnega potrdila ter obdobje veljavnosti digitalnega potrdila.

Kje dobim podatke o poslovanju lizing dejavnosti ?

Na naši internetni strani Statistični podatki lizing dejavnosti so objavljeni statistični podatki, pojasnila in  nekatere nadaljnje povezave na mesta, kjer se nahajajo ti podatki.

Kakšna je bistvena razlika med kreditom/posojilom in lizingom ?

Kredit oziroma posojilo je lahko tudi gotovinsko in nenamensko financiranje, lizing je financiranje, ki je  vedno v obliki financiranja s strani lizingojemalca izbranih premičnin in nepremičnin.

Kaj je značilnost lizinga ?

Osnovna značilnost lizinga je, da lizingojemalec sam izbere in specificira predmet lizinga pri dobavitelju, lizingojemalec  skladno s pogodbo nato postane lastnik tega predmeta lizinga in ga  daje lizingojemalcu  z financiranje v najem.

Kaj pravzaprav je leasing/lizing/zakup ?

Sam izraz izvira iz angleškega  izraza »to lease«, kar bi pomenilo »dati v najem«.  V finančni praksi se ta izraz uporablja za financiranje uporabe  premičnin (npr. opreme,  motornih vozil)  in nepremičnin.  Izrecno je glede na zakonodajo »finančni najem/zakup/lizing finančna storitev.

Kakšne vrste lizinga/leasinga poznamo?

Obstaja vrsta definicij in oblik , vendar v praksi praviloma razlikujemo finančni in operativni lizing.  Običajno je, ne glede na tudi zakonske definicije v praksi, v praksi najpogostejši  razlikovalni znak med enim in drugim v tem, ali lastninska pravica na koncu preide na lizingojemalca ali ne.

Kako je z lizingom pri potrošnikih ?

Potrošniška zakonodaja posebej ščiti potrošnika tudi pri lizing financiranju.  Finančni lizing/najem, kjer je v pogodbi predvideno, da lastninska pravica preide na potrošnika, je v pravicah in obveznostih potrošnika izenačena s potrošniškim kreditom.  Lizingodajalci morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje predpisane z zakonodajo in pridobiti posebno  dovoljenja za potrošniško kreditiranje. Lizingodajalec ostaja lastnik ves čas trajanja lizing pogodbe lastnik predmetov lizinga,  zato so  za zaščito potrošnikov sprejete   tudi posebne določbe v zakonodaji, ki onemogočajo lizingodajalcu, da bi obremenjeval te predmete lizinga in omogočajo  potrošnika da pridobi lastninsko pravico tudi  v primeru, če bi lizingodajalec zašel v težave.

Kdo je lastnik predmeta lizinga pri lizing financiranju ?

Lastnik predmeta lizinga  je v času trajanja lizing pogodbe lizingodajalec . Na koncu le-te pa se lastninska pravica skladno  pogodbo lahko prenese na lizingojemalca, ki s tem pridobi lastninsko pravico.  To je tudi najpogostejše v praksi. Ker je lastnik ves čas trajanja pogodbe lizingodajalec, ki mu to obenem predstavlja tudi sredstvo zavarovanja,  lizingojemalcu običajno ni potrebno dati dodatnega zavarovanja za tako financiranje.