ABC bančnih izrazov

Domača stran / ABC bančnih izrazov

Akreditiv

Izjemno varen način plačevanja, ki se pogosto uporablja predvsem v mednarodni trgovini. Beseda akreditiv v bančnem jeziku pomeni pismo, s katerim banka naroča drugi ustanovi ali osebi, naj ob izpolnitvi določenih pogojev izplača določeno vsoto v korist določene tretje osebe. Z akreditivom nalogodajalec prek banke daje upravičencu na razpolago določen denarni znesek, ki ga lahko upravičenec izkoristi, ko izpolni določene obveznosti do nalogodajalca.

 

Akceptni nalog

Formular, ki lahko služi kot instrument zavarovanja plačil ali pa kot nalog z vnaprej določenim rokom dospetja. Uporablja se zlasti v plačilnem prometu med pravnimi osebami. Gre za nalog organizaciji, ki izvaja plačilni promet (banka), da z računa izdajatelja akceptnega naloga na vnaprej določen dan izvrši prenos zneska, navedenega na nalogu, v dobro računa druge pravne osebe.

 

Aktiva

Vse imetje, ki je v lasti posameznika, organizacije ali društva, npr. gotovina, materialna in nematerialna lastnina.

 

Aktivne obresti

Obresti, ki jih dobiva upnik (banka) za posojeni denar.

 

Aktuar

Oseba, ki je specializirana za ocenjevanje tveganja in verjetnosti nastanka pozitivnih ali negativnih dogodkov, ki lahko vplivajo na prihodnje poslovanje. Danes je to naziv za zavarovalniškega strokovnjaka za preračunavanje rentabilnosti zavarovanj in premij. To zahteva od aktuarja dobro poznavanje matematičnih, statističnih in informacijskih orodij. Zato se pogosto za aktuarja uporablja tudi naziv zavarovalniški matematik.

 

Amortizacija kredita

Odplačevanje kredita.

 

Amortizacija vrednostnega papirja

Postopek, ki se opravi, kadar je vrednostni papir izgubljen ali uničen. Takšen papir se razglasi za neveljavnega in ga je treba amortizirati. Izdajatelj vrednostnega papirja mora njegovemu dotedanjemu imetniku na njegovo zahtevo izročiti vse listine in mu omogočiti dostop do vseh informacij, ki jih  potrebuje v amortizacijskem postopku. Imetnik pa poravna vse stroške, ki nastanejo ob zagotavljanju dostopa do omenjenih informacij.

 

Amortizacijski načrt

Načrt odplačevanja kredita. Navadno je pripravljen v obliki preglednice, ki prikazuje odplačevanje kredita skozi odplačilno dobo po kapitalizacijskih obdobjih. Za vsako kapitalizacijsko obdobje so izračunani obresti, razdolžnina in ostanek glavnice kredita. Od kapitalizacijskega obdobja je odvisna dinamika odplačevanja kredita oz. pogostost odplačil, npr. mesečno, trimesečno, polletno, letno.

 

Anatocizem

Zaračunavanje obresti na obresti. Po obligacijskem zakoniku Republike Slovenije je anatocizem prepovedan.

 

Aneks

Priloga, dodatek k spisu ali pogodbi.

 

Anticipativne obresti ‒ obrestovanje

Obresti, ki se obračunajo na začetku obračunskega obdobja. Izhodišče za računanje obresti po tem načinu je končna vrednost glavnice, se pravi vrednost ob koncu obračunskega obdobja. Pri vseh anticipativnih poslih mora biti izrecno navedeno, za kakšen obračun obresti gre. Če take navedbe ni, ima komitent pravico zahtevati obračun obresti z upoštevanjem zakonitosti dekurzivnega izračuna oz. obračun obresti ob koncu obračunskega obdobja.

 

Anuiteta

Vnaprej določen znesek za odplačevanje posojila ali kredita v določenem obdobju. Sestavljena je iz obresti in razdolžnine (dela glavnice, ki se odplačuje z anuiteto), njena višina je odvisna od višine glavnice, obrestne mere in dobe odplačevanja kredita. Mesečna anuiteta je mesečni obrok vračila kredita. Pri spremenljivi obrestni meri se spreminja tudi del anuitete, ki je namenjen odplačilu glavnice.

 

Anuitetni način odplačevanja kredita

Odplačevanje, pri katerem kreditojemalec dolg odplačuje v enotnem znesku, iz katerega se najprej odplačajo obresti za obdobje med dvema plačiloma, ostanek zneska pa pomeni razdolžnino, za katero se dejansko zmanjša njegov dolg.

 

AOS – Additional Optional Services

Kratica za »additional optional services« oz. dodatne storitve, ki jih banka ponuja zunaj okvira zahtev SEPA (Single Euro Payments Area; več o tem glej na spletni strani SEPA).

 

Apoen

Z zneskom vnaprej opredeljena nazivna, nominalna vrednost, na katero se glasi bankovec ali vrednostni papir.

 

Apreciacija

Apreciacija kapitala je povečanje vrednosti kapitala v določenem obdobju.

 

Ara

Znesek denarja ali druga nadomestila, ki jih ob sklenitvi pogodbe ena stranka izroči drugi v znak potrditve pogodbe. Namen are je utrditi zavezo obeh pogodbenih strank, zato je pogodba (če ni dogovorjeno drugače) sklenjena šele, ko kupec prodajalcu izroči dogovorjeno aro. Od tega trenutka dalje velja pogodba za sklenjeno, tudi če ni podpisana. Ko je pogodba izpolnjena, se ara vrne ali pa se všteje v kupnino.

 

Arbitraža

Razsodišče v nesodnih sporih. Vpleteni strani, ki se sami ne moreta dogovoriti o nekem vprašanju, izbereta eno ali več oseb (arbitrov), ki na podlagi pridobljenih podatkov neodvisno razsodijo v sporu.

 

ATM – Automated Teller Machine

Kratica za »automated teller machine« oz., po naše, bančni avtomat.

 

Aval

Poroštvo, dano s podpisom na menici, menično poroštvo.

 

Avans

Znesek, ki je plačan vnaprej.

 

Avtokredit

Namenski potrošniški kredit, namenjen izključno nakupu novega ali rabljenega avtomobila na podlagi predračuna. Praviloma je obrestna mera za avtomobilske kredite nekoliko nižja od obrestnih mer drugih potrošniških kreditov.

Bančna kartica

Pod pojmom bančna kartica največkrat razumemo kartico, ki jo stranke prejmejo, ko v banki odprejo transakcijski račun. Poleg identifikacijske funkcije ima ta kartica običajno tudi funkcijo debetne plačilne kartice (Mastercard, Visa, Maestro), ker banka račun imetnika za nakup ali dvig na bankomatu bremeni takoj. Poznamo pa še druge vrste plačilnih kartic, npr. kartice z odloženim plačilom, ki jih ravno tako izdajajo banke in jim zato v praksi ravno tako rečemo bančne kartice. Kartice se med seboj razlikujejo predvsem po tem, v kolikšnem času od nakupa mora imetnik kartice poravnati nastale obveznosti.

 

Bančna tajnost

Vsi podatki, dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz poslovnega odnosa banke s komitentom ali so z njim kakorkoli povezani. Delavci banke so zavezani k varovanju tovrstnih podatkov. Ne smejo jih razkrivati, objavljati ali dajati na voljo tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočati, da bi jih izkoriščale tretje osebe, razen v izjemnih primerih na izrecno zahtevo sodišča, če je izkazan zadosten pravni interes.

 

Bančna poslovalnica

Enota banke, kjer banka svojim komitentom in drugim omogoča opravljanje večjega ali manjšega nabora storitev iz svoje ponudbe. Nekatere banke bančne poslovalnice imenujejo tudi poslovne enote, ekspoziture ali agencije.

 

Bančna skupina

Skupina več bolj ali manj lastniško in organizacijsko med seboj povezanih bank ali drugih finančnih organizacij. Vodilno vlogo ima ena izmed bank v skupini.

 

Bančna menica

Vrednostna listina, s katero se nekdo obveže, da bo sam ali pa nekdo drug na določenem kraju in ob določenem času plačal določen znesek denarja.
To pomeni, da kdor pridobi menico, dobi od svojega dolžnika obljubo, da mu bo kasneje plačal dolg (torej gre za odloženo plačilo). Če menico sprejme banka, to za upnika pomeni dodatno zagotovilo, da bo njegova terjatev res plačana v celoti in v dogovorjenih rokih, saj se s tem za plačilo na menici dogovorjenega zneska zaveže tudi banka.

 

Bančne storitve

Sprejemanje depozitov od javnosti in dajanje kreditov za svoj račun.

 

Bančni avtomat – bankomat

Samopostrežni terminal, ki omogoča bančne transakcije z bančnimi in plačilnimi karticami. Poleg dviga gotovine z osebnega (transakcijskega) računa lahko imetniki kartic na bančnih avtomatih izvajajo tudi nekatere druge storitve, npr. vpogled v stanje na računu, nakup GSM vrednotnic, plačevanje univerzalnih plačilnih nalogov, polog gotovine ter izdelavo mini izpiska. Obseg storitev je odvisen od kartice, bančnega avtomata in poslovne politike banke. Večina bank transakcije na bankomatih svojim strankam zaračunava.

 

Banka

Banka je kreditno institucija, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, kot sta sprejemanje depozitov in dajanje kreditov.

 

Bankovec

Papirnat denar, ki je v uporabi šele razmeroma kratek čas. Včasih je denar obstajal zgolj v obliki kovancev, ki so vsebovali natančno določeno količino kovine (npr. zlata ali srebra) z jasno določeno vrednostjo. Bolj ko se je širilo trgovanje, več denarja (menjalnega sredstva) je bilo potrebnega, zato so banke in vlade začele izdajati bankovce. Bankovci ne vsebujejo vrednosti, ki jo predstavljajo; so zgolj jamstvo izdajatelja, da to vrednost imajo.

 

Bazična točka

Enota mere, s katero se izražajo majhne razlike v obrestni meri, deviznih tečajih ali donosih na obveznice. Ena bazična točka pomeni stotinko odstotka. Tako npr. razlika v obrestni meri med 4,36 in 4,58 odstotka znaša 22 bazičnih točk.

 

Bianco

Beseda, ki se uporablja v povezavi s čekom, menico in podobno. Bianco ček je podpisan, nima pa vpisanega zneska. Prav tako je bianco menica zgolj podpisana, nista pa na njej napisana datum ali znesek.

 

Bilanca
Primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi. Poznamo bilanco stanja in bilanco uspeha. Bilanca stanja je pregled sredstev in obveznosti do njihovih virov v nekem trenutku, bilanca uspeha pa pregled prihodkov in odhodkov ter poslovnega izida kot razlike med njimi v proučevanem obdobju.

 

BIC ‒ Bank Identifier Code

Osem- ali enajstmestna identifikacijska koda banke. Ima jo vsaka banka, ki je vključena v medbančno komunikacijsko omrežje SWIFT. Sestavljena je iz štirimestne šifre banke, dvomestne šifre države, dvomestne dodatne šifre in včasih tudi dodatne trimestne šifre, ki običajno pomeni enoto znotraj banke.

 

Bilančna vsota

Bilančna vsota nam pove, s kolikšnimi sredstvi razpolaga banka oz. kako velike so njene naložbe. Knjigovodsko je bilančna vsota enaka aktivi oz. pasivi banke.

 

Blagajniški zapis

Kratkoročni vrednostni papir, ki ga izdata centralna ali poslovna banka. Podoben je obveznici, razlika je le v roku dospelosti ob izdaji (pri blagajniškem zapisu najmanj 30 in največ 360 dni, pri obveznici pa najmanj leto dni, brez zgornje omejitve). Blagajniški zapisi veljajo za razmeroma netvegane finančne naložbe, saj zanje jamči država.

 

Blokada računa

Banka po nalogu sodišča (ali drugih uradnih organov) ali imetnika računa zamrzne del sredstev ali poslovanje s celotnim računom. Imetnik zaradi tega ne more razpolagati s temi sredstvi oz. z računom, banka pa v tem času ne more izvrševati plačilnih nalogov, za katere jo je imetnik računa pooblastil. Banka lahko v določenih primerih blokira račun tudi, ko imetnik računa ne posluje skladno s pogodbenimi določili.

 

Boniteta

Ocena kakovosti in zanesljivosti poslovnega partnerja; lahko se nanaša na fizične osebe, pravne osebe in države. Običajno se ugotavlja na podlagi finančnih kazalcev (bilanca premoženja, bilanca tekočega poslovanja ipd.) in drugih relevantnih značilnosti (npr. izkušnje kadrov, tradicija, politične in varnostne razmere itd.). Metodologije za izračunavanje bonitete niso vedno enake; v mednarodnem poslovanju je v praksi bonitetna ocena, ki jo na podlagi standardiziranih in preizkušenih metodologij izdelajo neodvisne strokovne institucije.

 

Borza

Ustanova ali organizacija, kjer se trguje z vrednostnimi papriji (delnice, obveznice), blagom, storitvami, dragimi kovinami in kamni… Njena naloga je zagotavljanje varnega, učinkovitega in uspešnega delovanja organiziranega dela trga kapitala. Delovanje borze preverjajo državni nadzorni organi. Na borzi se srečujeta ponudba in povpraševanje  prej omenjenih vrednostnih papirjev in dobrin, prav tako se na borzi javno oblikuje njihova cena. Vsaka borza ima pravila, ki določajo, kdo in kako lahko trguje na borzi.

 

Borzni indeks

Tehtano povprečje tečajev določenih vrednostnih papirjev in drugih dobrin, s katerimi se trguje na borzi. Indeks kaže gibanje cen določene dobrine (trga) v celoti ali pa razvoj tečajev zgolj določenih skupin vrednostnih papirjev in drugih dobrin. Udeležencem na borzi (ponudnikom in kupcem) tečaji na borzi (cene in indeksi njihovih gibanj) pomagajo presojati poslovne odločitve, javnosti pa dajejo podatke o gibanju trga.

 

Borznoposredniška družba

Pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji in ki ima dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje navedenih poslov.

 

BS – Banka Slovenije

Centralna banka Republike Slovenije, ki je neodvisna in pri opravljanju svojih nalog. Po Zakonu o bančništvu ni vezana na sklepe, stališča in navodila državnih ali drugih organov. Od uvedbe evra 1. januarja 2007 pri uresničevanju svojih nalog v celoti upošteva določila statuta ESCB (Evropski sistem centralnih bank) in ECB (Evropska centralna banka). Kot članica Evrosistema opravlja naloge izvajanja skupne denarne politike, soupravljanja uradne devizne rezerve držav članic, skrbi za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izvaja neodvisen nadzor poslovanja bank.

Kartična shema(Card sheme)

Angleško Card sheme je splošni izraz za pravno osebo, ki ponuja produkte in storitve na podlagi plačilnih in kreditnih kartic. Institucije, ki želijo sodelovati v plačilnih shemah, morajo skleniti licenčno pogodbo. Domače kartične sheme so Activa, Karanta in BA, mednarodne pa MasterCard, Maestro, Visa, Vpay ipd.

 

Cena denarja

Obrestna mera, ki jo posojilodajalec zaračuna posojilojemalcu za izposojena sredstva.

 

Certifikat

Kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga izda akreditiran overitelj in ki uporabniku omogoča, da dokazuje svojo identiteto na daljavo. Prav tako mu omogoča, da na daljavo podpiše dokumente v elektronski obliki.

 

Certificirani ček

Ček, pri katerem banka jamči za unovčenje do zneska, natisnjenega na čeku. Namenjen je plačevanju blaga in storitev v večjih zneskih z enim čekom. Znesek, ki je natisnjen na čeku, je lahko neomejeno velik.

 

Kolateral (Collateral)

Poroštvo (zavarovanje). Največkrat pod to besedo razumemo denar ali druga sredstva (nepremičnine), s katerimi se zavaruje posojilo.

 

Kreditno plačilo (Credit transfer)

Kreditno plačilo SEPA (Single Euro Payments Area) je plačilna transakcija v evrih, ki poteka med uporabniki s plačilnimi računi, registriranimi na območju SEPA.

Kreditna plačila SEPA so lahko individualna (en plačnik in en prejemnik plačila) ali množična (en plačnik in več prejemnikov plačila).

 

Shema kreditnih plačil (Credit transfer scheme)

Shema plačil, ki opredeljuje pravila in postopke za kreditna plačila v evrih. Opredeljuje tudi minimalno raven storitve in časovni okvir, v katerem morajo finančne institucije, ki sodelujejo v shemi, izvršiti dogovorjena kreditna plačila.

Ček

Pisni nalog, s katerim izdajatelj (komitent banke) pooblasti banko, naj prinašalcu pravilno izpolnjenega in podpisanega čeka izplača na njem zapisano vsoto v breme izdajateljevega računa. Poslovanje s čeki je v Sloveniji zakonsko urejeno z Zakonom o čeku.

 

Čezmejna plačilna transakcija

Plačilo, ki se izvrši prek dveh ponudnikov plačilnih storitev (bank) v različnih državah članicah Evropskega gospodarskega prostora. Največkrat izraz najdemo pri opredeljevanju bančne tarife. Nanaša se le na evrska plačila do 50.000 evrov in na plačila v švedskih kronah v ustrezni protivrednosti.

Damping

Ena najpogostejših oblik nelojalne konkurence. Poslplošeno gre za prodajo storitev ali blaga po ceni, ki je bistveno nižja od realnih cen drugih ponudnikov, predvsem z namenom pridobivanja večjega tržnega deleža.

 

Darilna pogodba

Pogodba, s katero ena stranka (darovalec) prepusti drugi stranki (obdarjencu) določeno stvar ali pravico, ne da bi zanjo zahteval denarno povračilo, obdarjenec pa to stvar oz. pravico sprejme. S tem postane njen lastnik, darovalec pa do podarjene stvari nima več lastniških pravic.

 

Darilni bon

Darilni bon je vrednostni bon, ki ga banka ob določenih dogodkih (npr. rojstvu otroka) lahko da komitentu.

 

Datum knjiženja

Datum, ko banka transakcijo oz. poslovni dogodek vpiše v poslovne knjige. Večinoma gre za sistemski datum, kar pomeni, da računalniški program banke datum knjiženja vpiše samodejno.

 

Datum podpisa pogodbe

Datum, ko pogodbeni stranki podpišeta pogodbo. To lahko storita na isti dan, lahko pa sta datuma podpisa različna. Praviloma pogodbe zajemajo določilo, da pogodba začne veljati z dnem, ko jo podpišeta obe stranki.

 

Datum valute

Dan zapadlosti plačila kupca (dolžnika) za obveznosti do dobavitelja (upnika), torej datum, do katerega mora kupec nepreklicno plačati opravljeno storitev ali kupljeno blago in s tem poravnati svoj dolg.

 

Davek od obresti

Davek, s katerim se obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne pomeni vračila glavnice iz finančnega dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša nanj. Višino davka določa Zakon o dohodnini. Stranka mora obrestne dohodke vključiti v svojo davčno napoved. Pri varčevanjih, daljših od enega leta, se stranka odloči, ali bo davek na obresti plačevala za vsako leto posebej (razmejitev obresti) ali v enkratnem znesku ob koncu varčevanja. Davek od obresti se ne plača od obresti pozitivnega stanja na transakcijskem računu.

 

Debet

Izraz, s katerim označujemo dolg (beseda debitior, ki izhaja iz besede debet, pomeni dolžnik). V knjigovodskih kontih je debet zapisan na levi strani v koloni, kamor se vpisujejo obremenitve.

 

Debetna kartica

Z debetno kartico lahko posameznik ali pravna oseba posluje (plačuje ali dviguje gotovino) v okviru razpoložljivih sredstev na bančnem računu. Pri plačilu z debetno kartico je transakcijski (osebni) račun imetnika za plačila, opravljena s kartico, obremenjen brez časovnega zamika, se pravi takoj po obdelavi potrdila o nakupu.

 

Dedovanje

Prenos premoženja umrlega na druge osebe; urejeno je z dednim pravom, ki priznava dedovanje po oporoki ali po zakonu.

 

Deflacija

Splošen in konstanten upad cen skozi daljše obdobje, ki ga ponavadi povzroči pomanjkanje denarja v gospodarstvu (v obtoku) oz. pomanjkanje ponudbe pri kreditih in posojilih.

 

Dekurzivne obresti

Obrestovanje, pri katerem se obresti pripišejo glavnici in izračunajo na koncu kapitalizacijskega obdobja (tj. obdobja, za katerega se računajo obresti).

 

Delnica

Lastniški vrednostni papir, ki izkazuje gospodarsko solastnino na delniški družbi. Lastnik delnice se imenuje delničar.

 

Delniška družba

Oblika gospodarske kapitalske družbe, katere kapital je razdeljen na delnice.

 

Delovni dan

Čas, v katerem bančni delavci na delovnem mestu opravljajo svoje delo. Banke pogosto uporabljajo tudi izraza poslovni in delovni čas, ki označujeta obdobje, v katerem so bančni delavci na voljo strankam za opravljanje bančnih storitev. Delovni oz. poslovni čas posamezne banke je javen. Običajno se izraz pojavlja tudi pri opredeljevanju urnika izvajanja plačilnega prometa. V tem primeru delovni dan pomeni dni od ponedeljka do petka z izjemo praznikov v Sloveniji in nekaterih praznikov v EU.

 

Denar

Splošno veljavno plačilno sredstvo, s katerim plačujemo izdelke in storitve in s katerim merimo njihovo vrednost.

 

Denominacija

Znižanje imenske vrednosti papirnatega denarja. V praksi se denominacija izvede tako, da se npr. 1000 denarnih enot nadomesti s 100 denarnimi enotami, s čimer se vse cene na trgu znižajo za eno desetino oz. za 10 odstotkov.

 

Depozit

Določena denarna vrednost na računu, ki je lahko na vpogled (imetnik z vrednostjo prosto razpolaga) ali pa vezana za določeno obdobje (imetnik pred iztekom dogovorjenega obdobja z vrednostjo praviloma ne more razpolagati). Depoziti se lahko obrestujejo po fiksni ali spremenljivi obrestni meri in imajo različne ročnosti (obdobja vezave). Praviloma se obresti oz. donos zvišujejo z daljšim obdobjem vezave.

 

Devalvacija

Uradno znižanje tečajnih vrednosti denarja glede na vrednost zlata in tujih valut. Devalvacija je vrsta denarne reforme, ki jo izvede država (recimo zaradi inflacije).

 

Deviza

Vsa plačilna sredstva, ki veljajo v tujini. Izraz deviza uporabljamo tudi za dobroimetje ali terjatve, ki jih ima institucija ali posameznik v tujini.

 

Devizna klavzula

Eden izmed načinov revalorizacije oz. ohranjanja vrednosti terjatve. Kadar je devizna klavzula vključena v kreditno pogodbo, pomeni, da se bodo anuitete (obroki) za vračanje kredita, ki je opredeljen v domači valuti, obračunavale glede na devizni tečaj določene tuje valute.

 

Devizni tečaj

Relativna cena ene valute, izražena v drugi valuti. Večinoma so devizni tečaji prikazani kot cena tuje valute, izražena v domači valuti.

 

Digitalni podpis (elektronski podpis)

Digitalni ali elektronski podpis nadomešča ročni podpis pri dokumentih v elektronski obliki. Za njegovo uporabo je treba na podpisnikov osebni računalnik namestiti komponento za digitalni podpis, tovrstno podpisovanje pa mora omogočati tudi spletna stran institucije, ki podpis zahteva (npr. e-davki, e-uprava, spletne banke). Varen elektronski podpis je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod podpisnikovim nadzorom.

 

Digitalno potrdilo

Elektronska osebna izkaznica imetnika potrdila oz. potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje podatke za preverjanje elektronskega podpisa z določeno osebo (imetnikom potrdila) ter potrjuje njeno identiteto. Digitalno potrdilo vsebuje javni in zasebni ključ ter informacije o imetniku. Javni ključi potrdil so objavljeni v splošno dostopnih imenikih in/ali na spletnih straneh.

 

Direktiva EU (evropska direktiva)

Evropska direktiva določi cilje, ki jih morajo uresničiti države članice, način uresničevanja pa prepusti njim. Naslovnik direktive je lahko ena, več ali vse države članice. Nacionalni zakonodajalec mora direktivo prenesti v domače pravo in nacionalno zakonodajo uskladiti s cilji direktive (pri čemer lahko upošteva domače posebnosti), šele potem v njej zapisana načela veljajo za državljane. Direktiva se uporablja za usklajevanje nacionalnih zakonodaj, predvsem v zvezi z delovanjem enotnega trga (npr. standardi za varnost izdelkov).

 

Direktna obremenitev

Zanjo pogosto uporabljamo tudi izraz direktna bremenitev. Gre za plačilni instrument, s katerim uporabnik (dolžnik) poravnava obveznosti do upnika z neposredno obremenitvijo svojega računa. Od začetka leta 2013 plačniki (potrošniki in pravne osebe) vse v zvezi z naročanjem in preklicem direktnih obremenitev urejajo neposredno s prejemniki sredstev in ne več v banki. Najpogostejša uporaba tega instrumenta je pri plačilu storitev javnih podjetij, ki nudijo gospodinjske storitve (elektrika, voda, smeti, telefon, kabelski operaterji, vzdrževanje stanovanj…). Pogosto se za ta plačila uporablja izraz »trajni nalog«, ki pa je star naziv in se v bančni terminologiji nanaša samo še na izvedbo podobnih plačil občanov, kjer je prejemnik sredstev banka.

 

Množično plačilo SEPA

je oblika negotovinskega nakazila denarnih sredstev, ki se izvrši v dobro uporabnika računa oz. prejemnika. Ta instrument se uporablja za izvršitev plačil večjemu številu upravičencev in ne pri posamičnih nakazilih.

 

Diskont

Obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve – je torej nadomestilo, ki ga dobi kupec terjatve zato, ker zagotovi likvidnost in prevzame odgovornost, da bo terjatev zares plačana.

 

Dividenda

Udeležba pri dobičku podjetja, ki pripada lastnikom delnic delniške družbe oz. delničarjem. Do izplačila dividend so upravičeni vsi, ki so na presečni dan za upravičenost do dividende vpisani v delniški knjigi kot lastniki delnic. O izplačilu dividend odloča skupščina delniške družbe.

 

Dobro ime (Goodwill)

Referenca, ki jo je podjetje pridobilo na trgu in se lahko vrednoti glede na trenutni položaj podjetja na trgu ter pričakovano prodajo in prihodek v prihodnje. Nanaša se na podjetje in se izraža v ceni, ki vpliva na višino nadomestila ob morebitni prodaji podjetja ali deleža v podjetju.

 

Dohodek

Ta pojem je težko opredeliti. Po Haig-Simonsovi definiciji je dohodek enak vsoti posameznikove potrošnje in povečanja premoženja v danem letu. Na splošno lahko dohodek opišemo kot znesek, ki ga posameznik pridobi iz različnih dejavnosti, npr. dohodek od zaposlitve, dobiček iz poslovanja ali najemnine, prejete obresti na vloge.

 

Dokumentarni akreditiv

Najbolj razširjena in najbolj varna oblika financiranja poslov mednarodne trgovine. Je instrument za financiranje blagovnih transakcij, daje pa tudi možnost za refinanciranje posameznih kreditnih aranžmajev.

 

D.o.o.

Kratica za družbo z omejeno odgovornostjo. To pomeni, da za dolgove družbe družbeniki ne odgovarjajo s svojim premoženjem, ampak družba sama do višine osnovnega kapitala.

 

Dolg

Obveznost posameznika, pravne ali fizične osebe, da nekaj plača drugi osebi.

 

Dolgoročni kredit

Krediti, katerih vračilna doba je daljša od pet let. Odobravajo se tako pravnim kot fizičnim osebam. Pri podjetjih so namenjeni predvsem za trajna vlaganja v osnovna in obratna sredstva, torej za financiranje investicij, pri fizičnih osebah pa sem sodijo vse oblike stanovanjskega kreditiranja.

 

Domača plačilna transakcija

Plačilna transakcija, kjer se plačilna storitev med plačnikom in prejemnikom plačila opravi na območju Republike Slovenije.

 

Donos

Dobiček ali izguba, ki ju prinese premoženje (denar, vrednostni papirji ipd.) skozi določen čas. Navadno je izražen v obliki odstotka od vloženega premoženja oz. kapitala. Donosnost je merilo uspešnosti naložbe.

 

Dospelost

Trenutek, ko postane neka obveznost izterljiva in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev.

 

Dovoljena prekoračitev

(Ali okvirni kredit.) Gre za možnost izkoriščanja kratkoročnih kreditov, ki jih banke odobravajo svojim komitentom. To pomeni, da kreditno sposobna oseba lahko avtomatično porablja določen znesek sredstev, ki presega njena dejanska sredstva. Najpogostejša oblika je redni ali izredni limit na transakcijskem računu posameznika.

 

Državna obveznica (treasury bond)

Dolžniški vrednostni papir, s katerim se država kot izdajateljica zavezuje, da bo v določenem roku vrnila denarna sredstva po vnaprej dogovorjeni fiksni obrestni meri. Ena izmed najvarnejših oblik vrednostnih papirjev, saj za njeno izplačilo jamči država.

 

Dvig z računa

Posameznik lahko dvigne denar s svojega transakcijskega računa ali računa, za katerega je pooblaščen. Denar je mogoče z računa dvigniti na različne načine: na bankomatu, z debetno kartico, osebno v banki, prek elektronske banke ali drugih sodobnih bančnih poti. Za dvig z računa je potrebna pravilna identifikacija z bančno kartico, osebnim dokumentom ali posebno varnostno kodo.

EBRD ‒ European Bank for Reconstruction and Development

Kratica za Evropsko banko za obnovo in razvoj. Ustanovljena je bila leta 1991 z namenom podpore tranzicijskemu procesu nekdanjih centralno-planskih gospodarstev. Slovenija je članica EBRD od avgusta 1992.

 

ECB – Evropska centralna banka

Centralna banka za enotno evropsko valuto – evro. Glavna naloga ECB je ohranjanje kupne moči evra in s tem stabilnosti cen na območju evra.

 

EIB ‒ European Investment Bank

Kratica za Evropsko investicijsko banko. Evropska investicijska banka je v lasti 28 držav EU. Banka si izposoja denar na trgih kapitala in ga posoja po nizkih obrestnih merah različnim projektom za izboljšanje infrastrukture, preskrbe z energijo in okoljskih standardov v državah članicah, v sosednjih državah in državah v razvoju. Slovenija je članica EIB od maja 2004.

 

Ekonomska in monetarna unija (EMU)

Je rezultat procesa usklajevanja gospodarskih politik držav članic EU; temelji na evru in skupni denarni politiki, katere osnovni cilj je ohranjanje stabilnosti cen.

 

Ekspozitura

Pogost izraz za praviloma manjšo enoto banke oziroma bančno poslovalnico.

 

Elektronska banka

Ena od sodobnih tržnih poti dostopa do banke. Pogosto jo imenujemo tudi spletna banka. Je banka, prek katere je možno opravljati bančne storitve s pomočjo elektronskih medijev, kot so splet, mobilni telefoni ipd.

 

Elektronske tržne poti

Tržne poti, ki strankam z različnimi komunikacijskimi in informacijskimi tehnologijami omogočajo opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev brez neposrednega stika z bančnim delavcem.

 

Elektronski denar

Elektronski nadomestek oz. ekvivalent za gotovino, ki je shranjen na elektronski napravi, kakršna je kartica s čipom ali računalniški pomnilnik, in je namenjen elektronskemu plačevanju.

 

Elektronski plačilni instrument

Sodobni plačilni instrumenti, ki so se oblikovali na podlagi razvoja informacijske, komunikacijske in druge tehnologije. Mednje uvrščamo npr. plačilne kartice ter telefonske in elektronske naloge.

 

Elektronski podpis (digitalni podpis)

Glej digitalni podpis.

 

Elektronsko bančništvo

Način opravljanja bančnih in drugih finančnih storitev s pomočjo elektronskih tržnih poti.

 

Elektronsko plačilo/e-plačilo

Plačilo, ki ga banka opravi s pomočjo elektronskih medijev po elektronskih tržnih poteh.

 

Emisija, izdaja

Zbiranje dolgoročnih finančnih sredstev z izdajanjem vrednostnih papirjev (obveznic, delnic).

 

EMV

Je standard, ki zahteva uporabo čipne tehnologije na plačilnih karticah. Razlog za uvedbo te tehnologije s 1. 1. 2005 je bilo zmanjšanje zlorab (»skimming«), ki so po svetu zelo razširjene. Z uporabo čipa pa ponarejevalci težje zlorabljajo kartične sisteme.  Kratico EMV sestavljajo začetne črke organizacij (Europay, MasterCard, VISA), ki so uvedle ta standard za poslovanje s karticami.

 

Enolična identifikacijska oznaka

Kombinacija številk, črk in znakov, ki se uporablja za nedvoumno identifikacijo plačnika ali prejemnika ter njegovega računa pri banki.

 

Enkratno geslo

Enkratno geslo ali OTP (one time password) je enkratna številka, ki jo ustvarimo z generatorjem enkratnih gesel v aplikaciji, ki je nameščena na pametnem telefonu, lahko pa tudi prekoprenosnega čitalnika ob uporabi bančne kartice in PIN-a ali pa jo prejmemo kot sms sporočilo. Številka enkratnega gesla se uporablja za avtentikacijo (prepoznavanje) imetnika (npr. pri potrjevanju plačil, vstopu v elektronsko banko) oz. kot elektronski podpis.

 

EOM – efektivna obrestna mera

Pove nam po kakšni »ceni« si bomo izposodili denar. Je dejanska cena kredita, izračunana v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Pri EOM se poleg deklarirane bančne obrestne mere upoštevajo vsi stroški, povezani z odobritvijo kredita. Vsak ponudnik kreditov mora nedvoumno objaviti EOM kredita.

 

EPC – European Payment Council

European Payment Council oz. Evropski svet za plačila je strokovno telo, ki so ga evropske banke leta 2002 ustanovile s ciljem uvedbe enotnega območja plačil v evrih (projekt SEPA) .

 

ESCB ‒ Evropski sistem centralnih bank

ESCB sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke vseh držav članic EU, ne glede na to, ali so sprejele evro ali ne.

 

Eskontna obrestna mera

Obrestna mera, ki jo centralna banka zaračunava poslovnim bankam za posojila, odobrena na podlagi vrednostnih papirjev.

 

eSociala

Informacijski sistem, katerega namen je hitro in pravilno odločanje v zvezi s pravicami iz javnih sredstev, zmanjševanje možnosti napak in prevar ter večja preglednost nad dodeljenimi sredstvi.

 

EU

Kratica za Evropsko unijo oz. zvezo demokratičnih evropskih držav.

 

EUR – evro

EUR je mednarodna oznaka za denarno enoto evro, ki je uradna valuta in zakonito plačilno sredstvo držav članic evroobmočja.

 

EURIBOR – Euro Interbank Offered Rate

Medbančna obrestna mera, po kateri si največje banke z evroobmočja posojajo denarna sredstva za različne ročnosti (npr. 1 teden, 1 mesec, 3 mesece, 6 mesecev, 1 leto).

 

Evroobmočje

Območje evra, tudi Evrozona, Evrosistem ali Evroland. Skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka.

 

Evrosistem

Evrosistem sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke tistih držav članic, ki so sprejele evro. Evrosistem in Evropski sistem centralnih bank bosta delovala sočasno, dokler bodo obstajale države članice EU zunaj območja evra.

Faktoring

Faktoring oz. odkup terjatev je finančna storitev, ki podjetjem omogoča financiranje poslovanja z odkupom nezapadlih terjatev.

 

Fiduciarni posli

Pravni posli, s katerimi prenesemo svojo (praviloma lastninsko) pravico na drugo osebo, ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in jo pozneje vrniti oz. prenesti na tretjo osebo.

 

Fiksna obrestna mera

Vnaprej določena obrestna mera, ki se v času, določenem s pogodbo, ne spreminja.

 

Fiksni dohodek

Dohodek, ki se s časom ne spreminja, npr. obresti na obveznice, zneski iz pogodbenih razmerij ipd. Pojem se lahko prav tako uporablja za dohodek, ki ga prejemajo upokojenci (pokojnina), obročna odplačila ali druge oblike stalnih dohodkov.

 

Finančne storitve

Vse vrste storitev in poslov, ki jih opravljajo različne finančne institucije (banke, hranilnice, lizinške družbe, borznoposredniške hiše, finančni svetovalci itd.).

 

Finančni holding

Finančna ustanova, ki se ukvarja s širokim spektrom finančnih storitev. Izključno ali pretežno so mu podrejene kreditne in/ali  finančne ustanove, med katerimi mora biti vsaj ena kreditna.

 

Fizična oseba

Izraz, ki ga banke in druge ustanove uporabljajo za razmejitev svojih strank. Praviloma banke ločijo stranke na fizične osebe (posameznike oz. občane), samostojne podjetnike, pravne osebe in javne zavode. Fizična oseba je vsak posameznik, ki z banko posluje zgolj v svojem osebnem imenu in ne kot pravni subjekt.

 

Fiskalna politika

Politika države, s katero poskuša ta podpirati gospodarske cilje, kot so večja zaposlenost, večja gospodarska rast in nizka inflacija. Fiskalna politika zajema pobiranje davkov, državne izdatke in državni dolg ter lahko vpliva na količino denarja v obtoku, obrestno mero, devizni tečaj, gospodarsko dejavnost in inflacijo.

 

Fond

Izraz fond je enakovreden pojmu sklad, lahko pa pomeni tudi denarna sredstva ali zaloge.

 

Forfetiranje

Izraz forfetiranje ali forfait se uporablja za posel prodaje izvoznih terjatev banki skupaj s sredstvi zavarovanja. Pri tem prodajalec terjatve ne prevzema nobenega tveganja.

Garancija

Najvišja oblika jamstva. Gre za zavezo banke, da bo obveznost na določen dan izpolnila ne glede na to, ali je bil posel, na podlagi katerega je bila dana garancija, izpeljan (če ne gre za pogojno garancijo) ali ne. Zanjo veljajo posebna pravila mednarodne bančne prakse. Lahko rečemo, da je garancija neke vrste vrednostni papir.

 

Garant

Garant ali porok je oseba, ki se zaveže, da bo v primeru, če dolžnik ne bo mogel poravnati dolga, to storila namesto njega.

 

Garantno pismo

Dokument, ki je pravna podlaga za garancijo.

 

Glavnica

Glavnica je tisti del kredita, ki pomeni osnovni znesek, ki ga dolžnik dolguje upniku. Glavnica se mora jasno ločevati od obresti.

 

Gotovina

Gotovina so bankovci in kovanci, ki služijo kot zakonito plačilno sredstvo.

 

Gotovinski kredit

Nenamenski kredit, ki ga banka odobri posamezniku za namen, ki ni določen in obvezujoč. Znesek kredita banka nakaže na transakcijski račun kreditojemalca.

Hiperinflacija

Bliskovito upadanje kupne moči denarja. Zaznamuje jo najmanj 50-odstotno zvišanje splošne ravni cen mesečno, kar jo loči od zmerne in galopirajoče inflacije, ki se odmerjata letno.

 

Hipoteka

Zastavitev nepremičnine kot poroštvo za denarno posojilo, z  nepremičnim premoženjem zavarovana terjatev.

 

Hipotekarna unovčitev

Unovčitev nepremičnega premoženja zaradi neporavnanih obveznosti, ki so bile zavarovane s to nepremičnino, ter poplačilo nastalih denarnih terjatev s tako pridobljenimi sredstvi.

 

Hipotekarni kredit

Dolgoročni kredit, ki ga lahko banke in druge finančne institucije odobrijo potrošnikom ali pravnim osebam, za zavarovanje denarnih terjatev pa se vzpostavi hipoteka na nepremičnino v korist banke oziroma kreditodajalca. Običajno so hipotekarni krediti stanovanjski: nepremičnina, ki se kreditira, se zastavi kot jamstvo za plačilo kreditnih obveznosti. Pogosto je zaradi tovrstnega zavarovanja odplačila obrestna mera nižja od preostalih nenamenskih kreditov.

 

Hipotekarno zavarovanje

Zavarovanje kredita s hipoteko na nepremičnino v korist banke oziroma kreditodajalca. Hipotekarni krediti se največkrat odobravajo v višini do določenega odstotka ocenjene vrednosti nepremičnine, kar bankam omogoča, da se ob nezmožnosti vračila kredit poplača s prodajo nepremičnine.

 

Hitri polog

Polog na račun oz. plačilo univerzalnih plačilnih nalogov na bančnem avtomatu.

 

Home banking

Homebanking (slovensko domače bančništvo) je novejši bančni izraz; označuje tiste bančne storitve, ki jih lahko uporabniki elektronskega in mobilnega bančništva opravljajo od doma.

 

Hramba

Shranjevanje nečesa za določen čas (npr. hramba vrednostnih papirjev). Največkrat hranitelj za svojo storitev zaračuna ustrezno pristojbino.

 

Hranilna vloga ali račun

Denarna vloga komitenta pri banki, katere namen je naložbeni, glavni cilj pa je varčevanje. Hranilno vlogo je v preteklosti opredeljevala hranilna knjižica, danes pa hranilni  oz. varčevalni račun.

 

Hranilnica

Finančna ustanova, ki zbira predvsem hranilne vloge prebivalstva in malega gospodarstva, ukvarja pa se tudi s kreditiranjem teh dveh segmentov.

IBAN – International Bank Account Number

IBAN (International Bank Account Number) je mednarodna številka bančnega računa in se v svetu uveljavlja za identifikacijo bančnih računov v mednarodnem poslovanju. Banka Slovenije je v marcu 2003 sprejela odločitev o uporabi IBAN-a za vse vrste plačilnih transakcij.

Zapis IBAN za slovenske račune je torej sestavljen takole: SI56 (oznaka za državo Slovenija) + številka vašega računa (to je številka, izpisana na prvi strani vaše kartice). Primer: SI56 1234 5678 9123 456

 

Identifikacija

Postopek preverjanja uporabnikove identitete oz. informacijskega sistema, ki se lahko izvaja osebno ali elektronsko.

 

Identifikacijski elementi

Elementi prepoznave, ki omogočajo identifikacijo posameznika. Najbolj klasičen je osebna izkaznica, danes pa se uporabljajo tudi pametna kartica, identifikacijska kartica, osebno geslo, osebna številka ipd.

 

Indeksacija

Izraz, ki se uporablja za prilagajanje inflaciji in njenim neželenim učinkom. V praksi to pomeni prilagajanje zneska, ki je bil dogovorjen s pogodbo (npr. znesek odplačila kredita, zavarovalne police …), zunanjemu kriteriju, npr. rasti življenjskih stroškov. Na ta način ostaja realna vrednost nespremenjena, nominalna vrednost pa se spreminja s spremembo indeksa rasti življenjskih stroškov.

 

Indeks cen

Statistično povprečje cen različnega števila stvari. Te stvari so lahko dobrine široke potrošnje, delnice ipd. Indeks cen kaže, kako in v kateri smeri se gibljejo cene v določenem časovnem obdobju.

 

Inflacija

Razvrednotenje denarja zaradi njegovega pretiranega izdajanja brez pravega kritja. Inflacija je eden najpomembnejših ekonomskih pojmov in pomeni splošen dvig cen izdelkov in storitev v gospodarstvu (pojav rasti cen). Pravzaprav je inflacija stopnja, po kateri se zvišujejo cene izdelkov in storitev, zaradi česar kupna moč denarja upada.

 

Informacija

Informacija so ovrednoteni podatki v specifični situaciji. Omogoča je novo spoznanje, ki ga človek doda svojemu poznavanju sveta.

 

Informativni izračun

Pripomoček, ki potrošniku daje osnovne informacije o želeni storitvi (npr. izračunu kreditne obveznosti, znesku obresti za vezavo sredstev ipd.). Upošteva pogoje in predpostavke, veljavne na dan izračuna. Informativni izračun za banko ni zavezujoč.

 

Inkaso

Plačilni instrument, podoben plačilu pošiljke po povzetju, pri čemer banka ne jamči za plačilo, a poskrbi za njegovo izvedbo in prevzem dokumentov. Je tudi unovčenje zapadle menice ali računa. Pogosto se izraz uporablja tudi za pobiranje gotovine.

 

Insolventnost

Dalj časa trajajoča plačilna nesposobnost dolžnika.

 

Institucionalni vlagatelj

Veliki profesionalni vlagatelji, npr. zavarovalnice, pokojninski skladi, banke, ki premoženje nalagajo v investicijske portfelje.

 

Interkalarne obresti

Obresti, ki se obračunajo za čas od črpanja (porabe) do začetka odplačevanja kredita.

 

Investicijska banka

Banka, katere glavna dejavnost je zbiranje denarnih sredstev za podjetja in plasiranje novih javnih izdaj vrednostnih papirjev določene organizacije na trg.

 

Izhodiščna obrestna mera

Tista obrestna mera, ki jo uporabljamo pri določenih poslih kot izhodišče. Primer so obrestne mere pri kreditiranju pravnih oseb, kjer banka izhodiščni obrestni meri dodaja še odstotne deleže, ki so odvisni od bonitete kreditojemalca in njegovih drugih relevantnih lastnosti.

 

Izpisek

Evidenca vseh opravljenih transakcij na transakcijskem ali drugem računu v nekem obdobju (navadno obdobje enega meseca), ki jih banka izvede v imenu imetnika računa. Izpisek je lahko v papirni ali elektronski obliki.

 

Izvedeni finančni instrumenti

Alternativna možnost vlaganja v primerjavi s klasičnimi finančnimi naložbami. Osnovne vrste izvedenih finančnih instrumentov so terminski posel, terminska pogodba in valutna opcija.

 

Izvršba

Prisilna izvršitev sodnih ali upravnih odločb oz. postopek prisilne poravnave zapadlih terjatev z unovčevanjem zavarovanj, ki so bila dana ob nastanku posojilno-upniškega razmerja.

Jamstveni znesek

Jamstveni znesek pomeni obveznost tistega, ki je jamstvo dal, za izpolnitev obveznosti do višine, določene z jamstvom.

 

Jamstvo

Način zavarovanja plačila nekega dolga, pri katerem se tretja oseba zaveže, da bo upniku v določenem roku poplačala dolg dolžnika. Poznamo več vrst jamstev: menično jamstvo (aval), poroštvo in garancijo.

 

Jamstvo za vloge

Na podlagi Zakona o sistemu jamstva za vloge so vloge varčevalcev v bankah ali hranilnicah s sedežem v Republiki Sloveniji v celoti zajamčene do zneska, ki je določen s tem zakonom. Nanaša se na posamezno osebo pri posamezni banki, in sicer do višine 100.000 evrov. Podrobnejša razlaga s primeri je na voljo na spletni strani Banke Slovenije.

 

Javna ponudba

Ponudba primarne izdaje vrednostnih papirjev, namenjena določenemu krogu fizičnih in/ali pravnih oseb. Posredovana je v obliki javno objavljenega oglasa.

 

Javne finance

Javne finance (angleško public finance) predstavljajo finančni segment države. Lahko jih definiramo kot državno računovodstvo oziroma sistem, ki nam pokaže, na kakšen način se financira država in kakšni so stroški vodenja države. Tu gre za uporabo fiskalnih instrumentov na ravni države (obdavčitev, potrošnja, javni dolg, javni prihodki in odhodki, državni proračun…).

Država zagotavlja delovanje in distribucijo dobrin, kot so npr. šolstvo, zdravstvo, varnost, javna uprava…in le-te financira z javnimi financami. Javne finance so last državljanov oziroma davkoplačevalcev v državi. V največji meri se polnijo z davki, v določenih primerih pa se država zadolži za te namene tudi na finančnih trgih z izdajo državnih obveznic.

Kapital

Kapital prevajamo kot »glavnico«, »temeljni znesek«, tudi »premoženje v denarju«, s kapitalom pa lahko mislimo tudi na stroje, zgradbe in drugo imetje, ki prinaša dohodek.

Kapital je v ekonomiji trajen vir financiranja, ki ga v podjetje vložijo lastniki ali pa je nastal z uspešnim poslovanjem podjetja.

 

Kapitalizacijsko obdobje

Obdobje med dvema zaporednima pripisoma (obračunoma) obresti.

 

Kapitalizacija

Kapitalizacija je pretvorba dohodka, ki ga pričakujemo v prihodnje, v glavnico (kapital). Ko govorimo o kapitalizaciji obresti, mislimo na tiste obresti, ki postanejo del glavnice (kapital), kar se dogaja pri obrestno obrestnem računu. O kapitalizaciji obresti govorimo, ko se obračunane obresti ne plačujejo, ampak se pripisujejo k dolgu in se plačajo skupaj z glavnico.

 

Kartica

Pojem plačilna kartica zajema različne vrste kartic, s katerimi je mogoče opravljati brezgotovinsko plačilo blaga ali storitev in dvigniti gotovino na bančnem avtomatu.

Glede na izdajatelja se plačilne kartice ločijo na:

  • bančne (izdajajo jih banke),
  • podjetniške (izdajajo jih trgovska podjetja),
  • partnerske (izdajajo jih podjetja v sodelovanju z bankami),
  • licenčne (izdajajo jih banke ali podjetja v sodelovanju s podjetji, ki so nosilci kartic – MasterCard, Visa, Diners …).

 

Kartica Maestro

Plačilna kartica imetnika osebnega računa, ki jo lahko imetnik uporablja doma ali v tujini za plačevanje na prodajnih mestih in za dvig gotovine na bančnih avtomatih.

 

Kliring

Obračunavanje zunanjetrgovinskih terjatev in obveznosti med dvema državama v valuti, določeni s sporazumom.

 

Knjigovodska vrednost

Vrednost sredstev, ki je zabeležena v poslovnih knjigah in je namenjena finančnemu poročanju. Enaka je stvarni tržni vrednosti, če so sredstva nova, nerabljena. Ob uporabi se vrednost izračunava kot nabavna cena sredstva, zmanjšana za stopnjo amortizacije.
Velikokrat pojem srečamo v povezavi z vrednostnimi papirji. Tako je knjigovodska vrednost delnice vrednost, ki se izračuna na podlagi podatkov iz bilance stanja delniške družbe kot razmerje med lastniškim kapitalom in številom izdanih delnic.

 

Komercialni zapis

Komercialni zapisi so se uveljavili kot nadomestek za bančno posojilo, po vsebini pa so posebna oblika (nezavarovanih) lastnih menic z določenim rokom dospetja.

So kratkoročna finančna naložba predvsem v velika, znana podjetja z najvišjimi bonitetami in niso nujno bančna naložba. To so vrednostni papirji, s katerimi se pogosto trguje na finančnem trgu, na katerem je lahko kupec kdorkoli. Praviloma je njihova obrestna mera nižja od aktivne bančne obrestne mere in višja od pasivne.

 

Komitent

Pravzaprav nalogodajalec pri komisijskem poslu, ki mora banki (komisionarju) plačati dogovorjeno provizijo za opravljen posel. Pri bančnem poslovanju izraz komitent pogosto nadomestimo s stranko.

 

Komercialna banka

Depozitno-kreditna banka se imenuje tudi komercialna banka. Iz imena izhaja tudi njena funkcija, to je kreditiranje gospodarstva in posameznikov.

 

Konzorcij (sindikat) bank

Konzorcij bank je združenje bank, ki skupaj zagotovijo določena finančna sredstva, namenjena oblikovanju sindiciranega posojila. Npr. več bank skupaj zagotovi določen finančni znesek, s katerim se v obliki posojila podjetju financira večja naložba.

 

Konformna obrestna mera

Pomeni uresničitev ekonomskega načela, da moramo iz začetne glavnice s konformno obrestno mero pri pogostejši kapitalizaciji (mesečni) dobiti enako končno vrednost glavnice kot pri celoletni kapitalizaciji in izhodiščni letni obrestni meri.

 

Konformni izračun

Izračun, pri katerem je obrestna mera prilagojena pogostejšemu plačevanju obresti. Matematično to izvedemo tako, da letne obrestne mere ne delimo z meseci ali dnevi, temveč korenimo. In nato korena ne množimo z meseci ali dnevi, temveč potenciramo.

 

Konto

Izraz izvira iz italijanske besede »conto« oz. latinske »comptus«, pomeni pa račun.

 

Kontokorentni odnos

Med domačo in tujo banko pomeni odprtje nostro računov (računov domače banke pri tuji) ali loro računov (računov tuje banke pri domači).

 

Konvertibilnost

Izraz konvertibilen izhaja iz pojma, ki pomeni zamenljivost.

 

Konverzija

Izraz najpogosteje uporabljamo ob pretvorbi neke valute v drugo valuto, pa tudi pri spreminjanju prvotnih pogojev (npr. posojilnih) v druge pogoje sodelovanja.

 

Korespondenčna banka

Tista banka v tujini, s katero je domača banka navezala korespondenčni odnos, zato lahko prek nje posluje s tujino.

 

Kotacija

Sklep borze o sprejemu novega vrednostnega papirja v trgovanje in v uradno borzno tečajnico.

 

Kovanec

Denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem. Največkrat je okrogel, lahko je tudi kak večkotnik. Uporablja se za majhne vrednosti valute, za večje se uporabljajo bankovci. V preteklosti so bili kovanci izdelani iz kovine, ki je imela ustrezno vrednost sama zase (zlato, srebro), danes pa so uporabljene različne cenejše zlitine.

 

Kredit

Pogodbeni dogovor med banko in komitentom, po katerem komitent od banke prejme določeno vsoto denarja, za katero se zaveže, da jo bo banki vrnil v skladu z vnaprej dogovorjenimi odplačilnimi in časovnimi pogoji. Za najem kredita mora komitent dokazati, da je kreditno sposoben, se pravi, da bo v dogovorjenem roku lahko vrnil izposojeno vsoto. Posojilo ni enako kot kredit, saj je posojilo le kupčija, s katero se med strankama ustanovi kredit (kreditno razmerje). Kredit lahko odobri samo banka ali hranilnica, posojilo lahko dajo tudi drugi.

 

Kratkoročni kredit

Nenamenski ali namenski kredit, ki ga banka odobri kreditojemalcu za obdobje vračila do enega leta. Za potrošnika je pomembno, da je to večinoma kredit, kjer banka nakaže znesek na račun kreditojemalca, ta pa z njim prosto razpolaga. Kredit je lahko tudi namenski, kar pomeni, da banka nakaže denar dobavitelju blaga na podlagi predračuna. Kredit se praviloma vrne ob njegovi zapadlosti, lahko pa se dogovori za mesečno odplačevanje. Obresti se plačujejo mesečno.

 

Kreditna kartica

Karticam z odloženim plačilom pogovorno pogosto rečemo »kreditne kartice«.

Delno je pogovorno poimenovanje kartic z odloženim plačilom ustrezno, saj vas od plačila s »kreditno« kartico do odtegljaja »kreditira« izdajatelj kartice. V resnici pa gre v tem primeru za dva različna tipa kreditiranja:

  • Kartice z odloženim plačilom (Mastercard, Visa in Karanta) omogočajo takojšen nakup v višini predhodno določenega limita. Porabljeni denar banki vrnete v celoti, in sicer na dan, ki ga izmed ponujenih izberete sami (8., 18. ali 28. v naslednjem mesecu). Večina uporabnikov najraje izbere dneve po prejemu rednega dohodka.
  • Drugače je pri posojilnih karticah (Mastercard in Karanta), ki omogočajo vračilo porabljenih sredstev po vnaprej določenih deležih in z obrestmi.

 

Kreditna sposobnost

Finančna sposobnost dolžnika, da bo posojilo vrnil in plačal pripadajoče obresti. Banka jo ugotavlja na podlagi prihodkov dolžnika.

 

Kreditni pogoji

Določila o trajanju, zavarovanju in drugih značilnostih kredita ter pripadajočih obrestih.

 

Kreditni posrednik

Posameznik ali podjetje, ki sklene z banko pogodbo o posredovanju, s katero se zaveže, da bo za dogovorjeno plačilo za banko pridobival nove stranke. Praviloma posrednika plača banka, torej opravljenih storitev kreditnega posredovanja ne sme zaračunavati strankam.

 

Kreditno tveganje

Tveganje nastanka izgube, ki je posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi kateregakoli razloga ne izpolni v celoti svoje finančne ali pogodbene obveznosti.

 

Kreditodajalec

Kreditodajalec je tisti, ki daje kredit, to pa je lahko le pravna oseba. Ta pojem moramo ločiti od pojma posojilodajalca, ki je lahko pravna ali fizična oseba.

 

Kreditojemalec

Kdor jemlje, dobi kredit. Lahko je pravna ali fizična oseba.

 

Kritje

Zagotavljanje dejavnikov, ki omogočajo poplačilo nastale obveznosti. Kritje na računu pomeni, da imetnik računa zagotovi, da je na računu zadosti sredstev za izvršitev plačilnih nalogov (trajnih nalogov, direktnih obremenitev, univerzalnih plačilnih nalogov …). Če na računu ni dovolj sredstev, potem se izplačilo gotovine, dvig na bančnem avtomatu, plačilo z debetno kartico in plačilni nalogi ne morejo opraviti.

Kritje za izvršitev plačilnih nalogov vključuje tudi odobreni limit na transakcijskem računu.

Lizing

Poznamo dve obliki lizinga: finančni in operativni. Predstavljata posebno obliko financiranja uporabe predmetov. Razlika med njima je, da pri finančnem lizingu po plačilu vseh anuitet (obrokov) lastninska pravica preide na lizingojemalca, pri operativnem pa ne.

 

LIBOR ‒ London Interbank Offered Rate

Londonska medbančna obrestna mera, po kateri si reprezentativne banke medsebojno ponujajo depozite (posojajo denar) za določeno ročnost. Obrestno mero LIBOR bo do konca leta 2021 nadomestil Saron.

 

Licenciranje (licenca)

Javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost posameznika za samostojno opravljanje dela na nekem področju. Na bančnem področju morajo imeti zaposleni za prodajo zavarovalnih produktov ustrezno licenco, s katero dokazujejo svojo strokovnost in usposobljenost, licenca pa jim daje tudi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje te dejavnosti.

 

Likvidatura

Prostor v banki, kjer se opravljajo likvidacijski posli. Preprosto povedano je to tam, kjer so bančna okenca in blagajniki. Likvidacija namreč pomeni poravnavo (izravnavo, obračun) medsebojnih denarnih obveznosti oz. računov.

 

Likvidnost

Plačilna zmožnost (iz latinske besede »liquidus«, ki pomeni tekoč). Likvidnost trga je njegova sposobnost, da prenese nenadne spremembe obsega ponudbe in povpraševanja, ne da bi prišlo do tečajnih nihanj. Likvidnost vrednostnega papirja pa je sposobnost prodaje neke količine vrednostnega papirja po trenutni tržni ceni.

 

Limit

Izraz izhaja iz besede, ki pomeni mejo. V bančnem jeziku je to znesek največje dovoljene prekoračitve (negativnega stanja) na računu; je tudi oblika kredita, ki ga banka dovoli stranki, da lahko prek svojega transkacijskega (osebnega) računa za določen čas uporablja določen znesek, tudi če nima lastnih sredstev na njem. Za znesek izkoriščenega limita so določene višje obresti; če se dovoljeni limit prekorači, banka zaračunava še višje obresti, ki so običajno enake zamudnim obrestim. Limit lahko pomeni tudi omejitev oz. skupno vrednost nakupov ali/in dvigov gotovine, ki jih posameznik lahko opravi s plačilno kartico, pri čemer poznamo več vrst limitov (dnevni, mesečni, za dvige, za nakupe itd.).

 

Limitirani nalog

Nalog banke borznemu trgovcu oz. posredniku, pri katerem je določena mejna cena za nakup (prodajo) nekega vrednostnega papirja.

 

Lombard, lombardni kredit

Jemanje ali dajanje kredita na podlagi lahko unovčljivega premičnega predmeta (navadno vrednostnega papirja). Tako ime ima zato, ker so ta posojila začeli prvi dajati v Lombardiji.

 

Lombardna obrestna mera

Obrestna mera, ki jo banka zaračunava za posojila, dana na podlagi zastave vrednostnih papirjev.

 

Loro

Izraz, ki se uporablja, kadar pride pobuda za izdajo čeka, menice, akreditiva itd. iz tujine.

 

Lot

Enota za trgovanje z vrednostnimi papirji. Njegova velikost je odvisna od vrednosti vrednostnih papirjev in kupne moči vlagateljev. Na Ljubljanski borzi je to pogosto najmanjši apoen vrednostnega papirja.

Menica

Menica je v predpisani obliki in s predpisano vsebino zapisan vrednostni papir, ki vsebuje enostransko obljubo izdajatelja menice, da bo plačal menični znesek meničnemu upravičencu. V meničnem razmerju lahko nastopajo pravne osebe, fizične osebe in zasebniki. Še nekaj pojmov iz meničnega prava:

  • Trasant je tisti, ki menico izda.
  • Trasat je glavni menični zavezanec in mora plačati vsoto denarja z menice.
  • Remitent je upravičenec, upnik oz. oseba, kateremu je treba plačati.
  • Aceptant postane trasat potem, ko sprejme poziv za plačilo menice in to potrdi na menici z besedo sprejmem, akceptiram.
  • Avalist je menični porok, ki se podpiše na menici kot tak in sprejme plačilno obveznost in odgovarja tako kot tisti, za katerega jamči.
  • Indosant je oseba, ki je prenesla menico na drugo osebo.
  • Indosatar je oseba, v korist katere je indosant prenesel menico in je novi menični imetnik.
  • Domiciliat je oseba, ki naj plača menico za trasata in ni niti menični dolžnik niti upnik.
  • Protest je javna listina, s katero se ugotovi, da menični zavezanec ni izpolnil menične obveznosti.
  • Bianco menica je menica, ki ob izdaji nima bistvenih sestavin in se izroči imetniku s pooblastilom, da jo kasneje izpolni skladno s sporazumom.

 

Menjalni tečaj

Tečaj, po katerem zamenjamo valuto ene države v valuto druge države. Lahko je fiksen (paritete do drugih valut so določene) ali variabilen (razmerje je odvisno od tržnih gibanj).

 

Mobilna banka

Tehnična in vsebinska rešitev, ki omogoča uporabnikom opravljanje osnovnih bančnih storitev prek mobilnega telefona ali drugih podobnih mobilnih naprav.

 

Mobilno plačilo, m-plačilo

Storitev, s katero banka omogoča, da uporabnik plačilo opravi prek mobilnega telefona.

 

Moratorij

Odlog plačila zapadlih obveznosti, za katerega se stranka z banko dogovori takrat, ko ji v določenem obdobju ne bo uspelo plačevati obveznosti do banke (navadno gre pri tem za odplačevanje kredita). Stranka naj v primeru težav, ki bi lahko nastale z odplačilom obveznosti, ne čaka in naj se z banko o možnosti moratorija dogovori čim prej.

Za moratorij in njegovo obliko se stranka in banka dogovorita s posebnim dogovorom, ki opredeli trajanje moratorija, morebitne stroške, spremembo obrestne mere in časa odplačila kredita ter morebitne druge pogoje. Običajno se med moratorijem zahteva plačilo obresti, glavnica pa je predmet moratorija.

 

Moneta

Priročna in varna oblika negotovinskega plačevanja storitev, pri kateri na ustrezno označenih plačilnih mestih namesto gotovine ali plačilne kartice uporabimo svoj mobilni telefon.

 

Monopol

V gospodarstvu situacija na trgu, ko edini ponudnik prodaja blago ali storitve, ki nimajo nadomestila (naravni monopol), ali ko ponudnika ščitijo pravne omejitve (legalni monopol). Klasična definicija monopola določa dva pogoja, edini ponudnik in nobene alternative.

Nadzorni svet

Organ družbe (banke). Člane nadzornega sveta voli skupščina, skupščina jih lahko tudi odpokliče. Za člana nadzornega sveta banke ne more biti imenovana oseba, ki to ne more biti po Zakonu o bančništvu. Njihova funkcija je zlasti nadziranje vodenja poslov banke, poleg tega morajo soglašati z upravo glede poslovne politike banke, določitve finančnega načrta banke, organizacije sistema notranjih kontrol ter pri določitvi okvirnega letnega programa dela notranje revizije. Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki bi nastala kot posledica opustitve njihovih dolžnosti po zakonu. Naloga članov nadzornega sveta je zastopanje interesov lastnikov.

 

Nakazilo

Finančni posel, s katerim se denar usmeri na določen račun.

 

Nalog

Nalog banki pomeni, da stranka banko pooblasti, da v njenem imenu in za njen račun opravi neko dejanje, najpogosteje je to plačilo strankinih obveznosti.

 

Naložbeni ali poslovni načrt

Dokument, ki vsebuje celostno in podrobno obrazložitev poslovanja podjetja, vlaganja v posel z oceno pričakovanih učinkov in variantnimi rešitvami za morebitne tvegane situacije, ki jih prinaša prihodnost. V njem so določeni jasno opredeljeni cilji in strategije, s katerimi se nameravajo ti cilji doseči. Dobro pripravljen poslovni načrt zmanjšuje poslovna tveganja in povečuje možnost za izkoriščanje poslovnih priložnosti.

Na podlagi naložbenega ali poslovnega načrta:

  • se zavestno usmerimo v racionalno porabo razpoložljivih virov,
  • predvidevamo poslovne dogodke v prihodnosti,
  • zmanjšamo možnost tveganja, izgube časa in sredstev,
  • razporejamo konkretne aktivnosti skladno z danimi pogoji,
  • se laže prilagajamo tržnim, tehnološko-tehničnim, organizacijskim in finančnim pogojem poslovanja,
  • načrtujemo večjo učinkovitost poslovanja podjetja.

 

Naložbeno zlato

Naložbeno zlato so:
• zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki jo določajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink, razen majhnih palic ali ploščic z maso manj kot en gram. Pri nakupu je treba biti pozoren, da ima zlato certifikat kakovosti Good Delivery (GDS), ki ga podeljuje združenje trgovcev z zlatom in srebrom iz Londona (LBMA);
• zlati kovanci:

    • s čistino, enako ali večjo od 900 tisočink,
    • skovani po letu 1800,
    • ki so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi izvora,
    • ki se običajno prodajajo po ceni, ki ne presega za več kot 80
    • odstotkov vrednosti zlata na odprtem trgu, za zlato,
    • vsebovano v kovancih.

Posebnost naložbenega zlata je, da je v Sloveniji promet z njim, tako nakup kot prodaja, neobdavčen, tako da vlagatelji ne plačajo davka na dodano vrednost.

 

Namenski depozit

Polog oz. shranitev denarja v finančni ustanovi z določenim namenom in pod določenimi pogoji, kar banka in stranka tudi zapišeta v pogodbi.

 

Nenamenski kredit

Nenamensko pravno razmerje med upnikom, ki da neko stvar na up dolžniku, in dolžnikom. Predmet financiranja ni natančno določen, zato lahko kreditojemalec denar, ki ga najame, porabi po svoji volji.

 

Nelikvidnost

Nezmožnost hitrega preoblikovanja nedenarnih oblik premoženja v denarno obliko, brez pomembnih izgub vrednosti takšnega premoženja.

 

Nepremičnina

Prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami. To pomeni, da je nepremičnina načeloma enaka osnovni enoti zemljiškega katastra, to pa je zemljiška parcela. Sestavni del nepremičnin so tudi vse njene sestavine, kar pomeni, da so vsi objekti in zgradbe na zamljišču, nad ali pod njim sestavina nepremičnine.

 

Nerezident

Pravna oseba s sedežem v tujini ali fizična oseba s stalnim prebivališčem v tujini.

 

Neto sedanja vrednost

Neto sedanja vrednost ali čista sedanja vrednost je razlika med sedanjo vrednostjo neto denarnih tokov od dolgoročne naložbe in sedanjo vrednostjo izdatkov dolgoročne naložbe.

 

Nominalna obrestna mera

Na letni ravni določena enovita obrestna mera, ki poleg osnovne obrestne mere vključuje tudi določen pribitek.

 

Nominalna vrednost

Nominalna vrednost vrednostnega papirja je praviloma nazivna vrednost ob izdaji in običajno ni enaka tržni vredosti po kateri se z vrednostnim papirjem trguje.

Obresti

Denarno nadomestilo upniku za odrekanje določenemu znesku denarja, ki ga za določen čas prepusti dolžniku.

Podrobnejše informacije o tem, kako banke računajo obresti, lahko najdete v  Priporočilih o načinu obračunavanja obresti za posle s prebivalstvom.

 

Obrok

Kredit se ponavadi razdeli na enake ali različne zneske ‒ obroke. Te lahko stranka odplačuje v določenih časovnih obdobjih skupaj z obrestmi, lahko pa po dogovoru plačuje posebej obresti in posebej obroke. Stranka in banka se o načinu in višini obroka dogovorita s pogodbo.

 

Obrestna mera

Mera za obrestovanje denarja, izražena v odstotkih. Pove nam, koliko denarnih enot nadomestila v določenem obdobju plačamo za vsakih 100 enot glavnice.

 

Obrestni pribitek

Pogodbeno določena vrednost, izražena v odstotnih točkah, ki jo prištevamo referenčni obrestni meri. Sestavni del spremenljive obrestne mere. Referenčne obrestne mere (najpogostejši v Sloveniji je EURIBOR) pa ne določa posamezna banka, temveč je enaka za vse banke. Seštevek referenčne obrestne mere in pribitka pomeni skupno – sestavljeno obrestno mero.

 

Obveznica

Dolžniški vrednostni papir, s katerim se trguje na trgih kapitala in s katerim se izdajatelj obveže investitorjem povrniti sredstva v skladu z amortizacijskim načrtom.

 

Obveznice CoCo

Hibrid med dolžniškim vrednostnim papirjem in lastniškim kapitalom. Ponujajo možnost absorpcije izgub v času krize, brez visokih stroškov financiranja, ki bi bili potrebni za visoko kapitalsko ustreznost.
Obveznice CoCo imajo navzgor omejeno izpostavljenost do uspešnosti poslovanja, in to z obrestno mero, ki jo lastnik obveznice prejme vsako leto do dospetja (v nasprotju z delnico, kjer potencial rasti ob dobrem poslovanju teoretično ni omejen). Za tveganje, ki ga prevzemajo, lastniki obveznic CoCo prejmejo kuponsko obrestno mero, ki pa je prav zaradi tega tveganja malce višja od navadnih obveznic.
Obveznica CoCo ima možnost pretvorbe v kapital, a le v primeru, ko banki grozi bankrot (oz. ko razmerje med kapitalom in tveganju prilagojeno aktivo pade pod določeno vrednost). Ko so izgube velike in je kapitala vedno manj, se delež teh obveznic (v višini razlike med trenutno in želeno kapitalsko ustreznostjo) pretvori v kapital in posledično zviša kapitalsko ustreznost na želeno stopnjo ter zmanjša vzvod banke. Pretvorba se zgodi hitro, enostavno in pregledno, saj se v pogodbi zapiše, na kakšen način in pod katerimi pogoji do pretvorbe lahko pride.

 

Ocena tveganja

Ugotavljanje vseh okoliščin, ki lahko vplivajo na verjetnost uresničitve posameznega načrtovanega primera, dogodka, npr. ocena tveganja vračila kredita.

 

Odstop od pogodbe

Kadar eden od pogodbenih partnerjev ne izpolnjuje pogodbenih določil, ima drugi pravico enostransko prekiniti pogodbeno razmerje in odstopiti od pogodbe.

 

Okvirni kredit

Okvirni kredit omogoča večkratno črpanje sredstev v celotnem obdobju trajanja kredita, skladno s potrebami in željami stranke. Pri potrošnikih se največkrat uporablja pojem limit, pri pravnih osebah pa limit ali okvirni kredit. Sredstva okvirnega kredita se nakažejo na transakcijski račun stranke, poraba je nenamenska, obresti pa se obračunavajo le na črpani del sredstev.

 

Opcija

Je finančni instrument, ki daje imetniku pravico, ne pa tudi obveznosti, da kupi ali proda določeno količino instrumenta (npr. vrednostni papir, valuta, obrestna mera…), na katerega se opcija glasi in po ob sklenitvi opcije dogovorjenih pogojih.

 

Oportunitetni strošek

Mera, ki nam pove, kolikšni vrednosti se odrečemo, če neka sredstva porabimo danes namesto čez določen čas.

 

Osebni podatek

Katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika (fizično osebo), ne glede na obliko, v kateri je izražen (fizična, elektronska).

 

Osebni račun

Transakcijski račun (TRR) za fizične osebe pogosto imenujemo tudi osebni račun. Osebni račun je lahko večvalutni račun za poslovanje v različnih valutah.

 

Osebni bančnik

Storitev banke, namenjena določenemu segmentu komitentov. Kakšnim pogojem morajo zadostiti komitenti, da lahko dobijo osebnega bančnika, določijo posamezne banke. Osebni bančnik opravlja vse v zvezi s poslovanjem posameznega komitenta, tako da gre za celovito obravnavo na enem mestu. Osebni bančnik naj bi bil strokoven v vseh produktih, ki jih ponuja banka, in torej kvalificiran za kakovostno svetovanje.

 

Osnovni kapital

Tisti del kapitala, ki je nominalno določen v aktu o ustanovitvi družbe. Vplačajo ga lastniki podjetja in je vpisan tudi v ustreznem sodnem registru. Glede na vrsto podjetja lahko osnovni kapital delimo na delniški kapital (delniška družba), delež v kapitalu (družba z omejeno odgovornostjo) in kapitalsko vlogo (družba z enim samim družbenikom).

Pasiva

Računovodski pojem. V bančnih bilancah so na pasivni strani, denimo, obveznosti, ki jih ima banka do svojih komitentov. Pasivne obresti so obresti, ki jih banka plača za pri njej naloženi denar.

 

PIN – Personal Identification Number

Osebna identifikacijska številka: skrivni niz številk, namenjen prepoznavanju uporabnika.

 

Plačilna kartica

Oblika plastičnega denarja, plačilni instrument, s katerim plačamo blago ali storitev, za znesek plačila pa banka, izdajateljica kartice, takoj izstavi račun oz. obremeni naš bančni račun.

 

Plačilna storitev

Plačilne storitve so:

  • storitve, ki omogočajo polog in dvig gotovine na in iz plačilnega računa, in vse aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa;
  • storitve, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij (z direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili, s plačilnimi karticami) v breme in v dobro plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun, ali pri drugem ponudniku plačilnih storitev;
  • storitve, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij (z direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili, s plačilnimi karticami ali podobnimi napravami), pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku;
  • izdajanje plačilnih instrumentov in/ali pridobivanje plačilnih transakcij;
  • izvrševanje denarnih nakazil;
  • storitve odreditve plačil;
  • storitve zagotavljanja informacij o računih.

Izvajalec plačilnih storitev (banka ali hranilnica) je dolžan izvršiti plačila na podlagi plačilnih nalogov imetnika transakcijskega računa ali na podlagi izvršljivih sodnih, davčnih in drugih upravnih odločb, če ima imetnik transakcijskega računa na računu kritje. Kritje na transakcijskem računu obsega tudi odobreno prekoračitev pozitivnega stanja (odobreni limit).

Plačilne storitve lahko opravljajo banke, družbe za izdajo elektronskega denarja in plačilne institucije s sedežem v Republiki Sloveniji, ki morajo pridobiti ustrezno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu z zakonom o bančništvu oziroma zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.

 

Plačilna transakcija

Opravljanje plačilnih storitev za plačnika in prejemnika plačila na območju Slovenije ali v tujini.

 

Plačilni instrument

Ček, plačilna kartica, univerzalni plačilni nalog in vsa druga sredstva, ki imetniku omogočajo brezgotovinski prenos sredstev oz. dvig gotovine.

 

Plačilni nalog

Nalog za prenos sredstev na drug račun oz. vplačilo na račun ali izplačilo z njega.

 

Plačilni promet

Prenos denarnih sredstev, izvajanje plačil in izplačil ter obračunov oz. drugih poravnav v plačilnih sistemih.

 

Plačilni račun

Račun za opravljanje plačilnih transakcij, ki ga uporabniku odpre in zanj vodi banka ali hranilnica.

 

Plačnik

Pravna ali fizična oseba, ki izda plačilni nalog ali da soglasje k izvršitvi plačilnega naloga, ki ga izda prejemnik plačila.

 

Plastični denar

Razne plačilne in kreditne kartice, narejene iz plastike.

 

Podružnica

Poslovna enota banke, ki je lahko v drugem kraju, kot je sedež. Podružnice se vpišejo v sodni register, vendar nimajo lastnosti pravne osebe, lahko pa opravljajo vse posle, ki jih sicer opravlja banka, ali samo nekatere od njih, ne morejo pa preseči poslov, ki jih opravlja banka. Tuje banke lahko na območju Slovenije ustanovijo podružnice z dovoljenjem Banke Slovenije.

 

Pogodba

Dogovor med banko in plačnikom o njunih pravicah in obveznostih v zvezi s predmetom pogodbe.

 

Pogodbena kazen

Vnaprej določen denarni znesek ali druga premoženjska korist, ki jo mora plačati ena stranka drugi, če pogodbe ne izpolni ali jo izpolni z zamudo. Za denarne obveznosti to ne velja, saj se za čas zamude plačujejo zamudne obresti. Zato se v bančnem poslovanju za bančne storitve pogodbene kazni ne uporabljajo.

 

Pogodbene obresti

Obresti, o katerih se dogovorita upnik in dolžnik in tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njenega plačila.

 

Polog na račun

Nakazilo denarja na bančni račun.

 

Pooblastilo

Pravica, da kdo uradno veljavno opravi ali opravlja kako (pravno) dejanje. Pooblastilo je običajno sestavljeno v pisni obliki. Če želite koga pooblastiti, da bo namesto vas opravil neko uradno dejanje v banki ali hranilnici, ker vi ne utegnete, je najbolje, da pooblastilo naredite skupaj z njim v banki. Kadar to ni mogoče, mora pooblastilo overiti notar ali druga uradna oseba. Pooblastila s smrtjo pooblastitelja prenehajo.

 

Pooblaščena oseba

Fizična oseba, ki ima pooblastilo, da na bančnih računih zastopa druge osebe.

 

Poroštvo

V bančništvu imamo največkrat opraviti s poroštvi pri kreditiranju: porok jamči, da bo dolžnik vrnil glavnico in pripadajoče obresti upniku. Če dolžnik tega ne zmore, pade breme vračila na poroka. Porok pa lahko ugovarja na poroštvo takrat, ko posel iz osnovne pogodbe ni bil sklenjen. V ozadju poroštva je namreč vedno neka pogodba.

 

Portfelj

Zbir naložb posameznika, institucije ali banke. V banki sta najbolj poznana kreditni portfelj, ki ga sestavljajo krediti (gospodinjstvom, pravnim osebam) in portfelj vrednostnih papirjev, ki ga sestavljajo naložbe v vrednostne papirje (npr. delnice, obveznice). Izraz sicer izvira iz francoske besede »porte-feuille« in pomeni listnico.

 

POS – terminal

Elektronski terminal za sprejemanje bančnih in plačilno-kreditnih kartic.

 

Posebna položnica

Standardiziran papirni plačilni nalog, ki se je uporabljal za izvajanje plačilnega prometa med fizični in pravnimi osebami. S posebno položnico je bilo mogoče poravnati obveznosti na vseh bančnih okencih, bančnem avtomatu ali prek elektronskega bančništva. Danes jo nadomešča univerzalni plačilni nalog.

 

Poslovno razmerje

Vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga stranka sklene ali vzpostavi pri organizaciji in je povezan z opravljanjem dejavnosti organizacije.

 

Posojilo

Vrsta dolga. Posojilojemalec od posojilodajalca prejme oz. si sposodi vsoto denarja, ki jo mora v določenem obdobju vrniti. Vračilo je lahko v enem ali več obrokih.

 

Postopno varčevanje

Najobičajnejša oblika varčevanja. Vsak mesec redno polagate na banko določeno vsoto in na koncu ste privarčevali načrtovani znesek.

 

Potrošnik

Potrošnik je vsaka fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago (izdelke) ali storitve za namene zunaj svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti.

 

Pranje denarja

Zakrivanje nezakonitega izvora denarja – recimo od preprodaje orožja ali pa čisto navadnega dela na črno, da bi prikazali, kot da izvira iz zakonitih poslov. Zakonsko se preprečuje predvsem pretvorba neidentificirane gotovine v knjižni denar, s katerim se nato lažje izvajajo transakcije in zakrije sled do nezakonitega izvora gotovine.

 

Pravna oseba

Subjekti, ki v svojem imenu samostojno vstopajo v civilnopravna razmerja in prevzemajo odgovornost za obveznosti v okviru svojega poslovanja. Lastnost pravne osebe si gospodarske družbe pridobijo z vpisom v sodni register pri pristojnem sodišču ali vpisom v drugo javno knjigo. Pravne osebe so tudi država, mesto, občina. Ministrstva in uradi niso pravne osebe, ker nastopajo kot predstavniki tiste državne ali lokalne skupnosti, na katere proračunu so. Pravne osebe so tudi finančno samostojne organizacije, ki imajo po predpisih lastnosti pravne osebe. Pravne osebe so še nekatere organizacije, kot so sindikati, politične organizacije, društva, zbornice ipd. Vse pravne osebe se izkazujejo z izpiskom iz registracije na sodišču ali drugem organu, kjer so registrirane.

 

Pravnomočnost

Odločba postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku.

 

Predčasno dokončno poplačilo kredita

Pomeni, da je kreditojemalec plačal celotno svojo obveznost pred pogodbeno dogovorjenim rokom.

 

Predčasno izplačilo depozita

Kadar tisti, ki hrani depozit – običajno je to banka, tega izplača pred pogodbeno določenim rokom za njegovo hrambo.

 

Predčasno plačilo anuitete

Plačilo anuitete pred datumom, ki je pogodbeno določen z amortizacijskim načrtom za odplačilo posojila. Če je v pogodbi tako dogovorjeno, se za predčasno plačilo anuitete priznajo znižane obresti za čas od datuma dejanskega plačila anuitete pa do datuma, ko bi sicer morala biti anuiteta najpozneje plačana.

 

Predujem

Delno plačilo vnaprej, ara. Denarni znesek, ki ga da stranka drugi stranki ob sklenitvi pogodbe ali med njenim izvrševanjem v civilnopravnih razmerjih. S plačilom predujma smo že delno izpolnili obveznosti.

 

Prejemnik plačila

Oseba, ki prejme plačilo.

 

Preklic

Izjava, običajno v pisni obliki, da neki dogovor ne velja več.

 

Prijava

Listina, s katero se koga ali kaj prijavlja (npr. prijava spremembe bivališča, prijava spremembe priimka itd.).

 

Pritožba

Izjava, praviloma v pisni obliki, s katero izrazimo nezadovoljstvo zaradi neprimernosti in neustreznosti neke storitve. Vsaka banka ima določene postopke in pravila za obravnavo pritožb. Stranko mora o reševanju pritožbe obvestiti v zakonsko določenem roku 15 dni. Če se stranka z rešitvijo pritožbe ne strinja, se lahko obrne na IRPS ali sodišče.

 

Procesna obrestna mera

Obrestna mera, običajno v višini zamudne obrestne mere, od neplačanih obresti in glavnice. Teči začne z dnevom vložitve zahtevka za plačilo na sodišču.

 

Proporcionalna obrestna mera

Glej relativna obrestna mera.

 

Provizija

Nadomestilo za posredovanje ali izvršitev posla, navadno v odstotkih od vrednosti posla. Bančne provizije za opravljanje bančnih storitev so navedene v ceniku, ki mora biti javen (objavljen na javno dostopnih mestih npr. v poslovni enoti, na spletni strani itd.).

 

Premostitveni kredit

Kadar ima stranka z banko sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev ali podobno vrsto vloge, je premostitveni kredit oblika kredita, ki ga banka da stranki zaradi posebne situacije, v kateri se je stranka znašla in nujno potrebuje finančna sredstva. Stranki zato ni treba predčasno razdreti varčevalne pogodbe.
Zavarovanje za to vrsto kredita je običajno obstoječi depozit oz. vloga, ki jo ima stranka v banki.

 

Prevzem dolga

Kadar nekdo prevzame obveznosti, ki niso njegove. Npr. kadar nekdo drug, ki ni bil najemnik posojila, prevzame dolg iz posojila.

 

Prijava smrti
Obvestilo o smrti lahko banki posreduje kdorkoli, vendar takšno obvestilo velja samo določen čas (npr. en ali dva delovna dneva). V tem času banka pozorneje spremlja dogajanje na računu. Če v roku enega ali dveh dni banka ne prejme smrtovnice oz. mrliškega lista, obravnava prijavo o smrti kot brezpredmetno.

 

PayPal

Plačilni sistem, ki za identifikacijo uporabnika uporablja elektronski poštni naslov. Namenjen je za prenos srednje velikih in majhnih zneskov po spletu. Deluje na podlagi elektronskega naslova, osebnega gesla in vsakokratne spreminjajoče se zaščitne številke.

 

Pokritje

Sredstva, ki omogočajo zaščito pred izgubo, ali sredstva, ki jamčijo plačilo neke obveznosti.

 

Premija

Znesek, ki ga zavarovalec na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe plača zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja. Premija je lahko tudi znesek, ki ga banka izplača komitentu kot nagrado za dolgoročen poslovni odnos (npr. premija za zvestobo).

 

Projektno financiranje

Posebna oblika financiranja dolgoročnih projektov, večinoma s področja nepremičnin, infrastrukture, telekomunikacij, energetike ipd. Praviloma gre za financiranje večjih novih projektov ali obsežnejših razširitev zmogljivosti, kjer se za zavarovanje kreditov in investicij upošteva predvsem načrtovane prihodnje prihodke projekta in premoženje projektnega podjetja.

 

Proračun

Načrt prihodkov in odhodkov za določeno obdobje.

Razdolžnina

Del glavnice kredita, ki jo poplačamo z anuiteto. Drugi del anuitete so obresti.

 

Recikliranje gotovine

Ponovna sprostitev bankovcev v obtok, za kar skrbijo kreditne ustanove in drugi profesionalni uporabniki gotovine.

 

Referenčna obrestna mera

Tržna obrestna mera, ki služi kot izhodišče za določanje obrestnih mer za posamezne bančne storitve. Običajno so to medbančne obrestne mere (npr. EURIBOR).

 

Referenčni menjalni tečaj

Dnevna tečajnica, s katero Banka Slovenije sporoča tečaje valut praviloma ob 14.30 vsak delovni dan, ko deluje TARGET. Delovni dan, ko deluje TARGET, je vsak dan od ponedeljka do petka.

 

Reklamacija

Prijava, sporočilo, da storitev ali blago ni tisto, kar so nam obljubljali, in da hočemo ustrezno zamenjavo ali vračilo denarja (Glej tudi Pritožba.)

 

Relativna obrestna mera

Relativna ali proporcionalna obrestna mera je tolikokrat nižja od letne obrestne mere, kolikorkrat je kapitalizacijsko obdobje krajše od enega leta.

 

Renta

Stalni, redni dohodki od kapitala, zemljišča ali česa drugega.

 

Rentno varčevanje

Ena izmed oblik varčevanja, ki jih banke ponujajo kot depozitno varčevanje. Po izteku nam omogoča reden, stabilen vir sredstev ali dodatek k pokojnini. Varčujemo lahko daljše obdobje. Na koncu varčevalne dobe pripada varčevalcu bodisi enkratno izplačilo z obračunanimi obrestmi bodisi izplačevanje rente. Ta se glede na dogovor med stranko in banko lahko izplačuje daljši čas. Rente so lahko mesečne, trimesečne, šestmesečne ali letne; njihova višina je odvisna od dobe varčevanja, obresti in let izplačevanja. O rentnem varčevanju se stranka in banka dogovorita s pogodbo.

 

Rezervacije

Banka oblikuje rezervacije zaradi kritja morebitnih izgub. Poznamo rezervacije za splošna bančna tveganja in posebne rezervacije za posebna tveganja, ki izvirajo iz posameznih poslov. Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena zlasti likvidnostnim, kreditnim, obrestnim, valutnim in drugim tržnim tveganjem, pa tudi tveganjem zaradi izpostavljenosti do posamezne osebe, tveganjem, povezanim z naložbami v kapitalske deleže in nepremičnine, ter tveganjem neizpolnitve nasprotne stranke, povezanim z državo izvora nasprotne stranke.

 

Rezident

Oseba s stalnim bivališčem v državi, kjer želi opraviti bančni posel.

 

Rok

Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča zadnji dan tega meseca. Če zadnji dan roka pade na dan, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Po Zakonu o pravdnem postopku (torej v primeru, ko se kakšna pravica uveljavlja v pravdnem postopku pred sodiščem) se roki štejejo nekoliko drugače: če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika. Vedno pa začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredino petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu, če iz namena strank, narave pogodbenega razmerja ali običajev ne izhaja kaj drugega. Zakon pozna praznike in dela proste dni. Ob praznikih in dela prostih dnevih se praviloma ne dela. Praznik oz. dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki pride na nedeljo, se ne prenaša na naslednji delovni dan.

 

Razlika v ceni

Razlika med prodajno in nabavno ceno, neupoštevajoč DDV.

 

Rentabilnost

Razmerje med dobičkom in vloženimi sredstvi. Z rentabilnostjo merimo uspeh ali neuspeh naložbe kapitala oz. uporabe sredstev.

 

Repo posel
Tudi začasna prodaja. Posel, pri katerem prodajalec proti kupnini na kupca prenese vrednostne papirje, nato pa kupec na določen dan ali na poziv za ceno ponovnega nakupa prenese na prodajalca enako količino istovrstnih vrednostnih papirjev.

 

Revalvacija
Dvig tečaja kake valute v razmerju do drugih valut.

 

Revizija
Pregled poslovanja, dokumentov, zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni.

Saldo

Končno stanje na računu. Izraz se uporablja predvsem  v knjigovodstvu in pomeni računski ostanek, razliko med prejemki in izdatki.

 

Saldirati

Izračunati saldo. V banki se naredi dokončen izračun stanja, ki vključuje vse stroške in obresti, nato pa se račun zapre oz. ukine.

 

Sef

Predal, običajno kovinska škatla, ki ga ima banka v posebnem varovanem prostoru in je namenjen za shranjevanje vrednosti, zlasti vrednostnih papirjev, pomembnih listin in podobno. Za najem predala stranka in banka skleneta posebno pogodbo. Banka nima pravice ugotavljati, kaj je v sefu. Za prepustitev predala in  oskrbovanje je stranka dolžna banki plačilo v obliki najemnine. Pravico nad sefom ima samo najemnik, banka nima pravice do dvojnika ključa. V sef se ne sme dajati predmetov, ki bi utegnili ogrožati varnost banke ali drugih sefov. Banka lahko razdre pogodbo o sefu, če uporabnik krši pravila o varnosti, uporabnik je za to tudi odškodninsko odgovoren. Če najemnik ne plačuje najemnine za sef, banka zaradi neplačila odstopi od pogodbe in najemnik mora vrniti ključ. Če najemnik ne vrne ključa, lahko banka z intervencijo sodišča odpre sef, vsebina in najdene stvari pa se izročijo v depozit sodišču ali zaupajo v hrambo banki.

 

SEPA ‒ Single Euro Payments Area

Enotno območje plačil v evrih, na katerem lahko državljani ali podjetja plačujejo ali sprejemajo plačila v evrih pod enakimi pogoji in pravili, z enakimi pravicami in obveznostmi ne glede na to, kje se nahajajo. To področje poslovanja podrobno ureja Zakon o plačilnih storitvah in sistemih. (Več o tem glej na SEPA.)

 

SISBON

Slovenski informacijski sistem bonitet. Poslovanje registra je urejeno z Zakonom o centralnem kreditnem registru. V njem se zbirajo in obdelujejo podatki, ki se nanašajo na zadolženost in korektnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti fizičnih oseb posameznikov. Ti pomenijo dodatno informacijo za določitev kreditne sposobnosti, kreditodajalec pa se glede na zahteve zakonodaje in svojo poslovno politiko in druge podatke samostojno odloči, ali bo posel sklenil ali zavrnil. Vsak državljan ima pravico do vpogleda, kaj se o njem vodi v registru, kdo je posredoval podatke in kdo je vpogledoval ter s kakšnim namenom. Če ugotovi, da so v registru napake, ima pravico zahtevati njihov popravek. (Več o tem glej na www.sisbon.si).

 

Skesnina

Tudi odstopnina. Znesek denarja ali določena količina nadomestnih stvari, ki jo obljubi ena ali obe stranki zato, da bo lahko odstopila od pogodbe, če jo iz določenega razloga ne bi mogla ali želela izpolniti.

 

Sklep (sodišča)

Odločitev sodišča, npr. sklep o izvršbi, dedovanju, določitvi stroškov postopka, določitvi skrbnika itd.

 

Skrbništvo

Zakonsko opredeljeno družbeno varstvo posameznika. Poznamo različne oblike skrbništva: nad mladoletnimi (otroci do 18. leta starosti), kjer se postavi skrbnika mladoletni osebi, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo; stalno skrbništvo, pri katerem se postavi skrbnika osebi, ki ji je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost; skrbništvo za poseben primer, pri katerem se postavi skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika (npr. v zapuščinskem postopku je znan dedič, vemo, da je še živ in da prebiva v tujini, ne vemo pa naslova, da bi ga lahko obvestili o uvedbi postopka), ali neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje poskrbi (recimo da premoženje propada, ni pa znan lastnik oz. teče postopek ugotovitve lastništva) ali pri denacionalizacijskih postopkih.

 

Skupna obrestna mera

Nominalna obrestna mera, ki v celoti izraža pričakovanje pri deponiranju (vlogi, depozitu) ali kreditiranju. Izrazi se lahko kot enovita (s številko zapisana) ali sestavljena (skupna) ‒ kot seštevek referenčne obrestne mere (EURIBOR) in obrestnega pribitka.

 

Slip

Potrdilo, ki ga dobimo na prodajnem mestu ob plačilu blaga ali storitve s kartico.

 

Soglasje za direktno obremenitev ‒ pooblastilo (mandat)

Dolžnik (plačnik) s podpisom pooblasti upnika (prejemnika plačila), da izvršuje direktne obremenitve in da dovoljenje svoji banki, da bremeni njegov račun za izvršitev direktnih obremenitev.

 

Splošni poslovni pogoji

Pogoji, ki jih določi banka in se običajno nanašajo na določeno bančno storitev, npr. vodenje računa, najem sefa, uporabo spletnega bančništva, poslovanje s kartico itd. Splošni pogoji so sestavni del pogodbe. Objavljeni morajo biti javno, na ustaljen način (pisno, na oglasni deski, v elektronski obliki). Banka mora ob sklenitvi pogodbenega razmerja upoštevati veljavne pogoje poslovanja, novi oz. spremenjeni pa veljajo le, če se stranka z njimi strinja. Stranka ima pravico brez posledic odstopiti od pogodbe, če se s spremembami splošnih pogojev ne strinja.

Za stranko je pomembno vedeti, da so zanjo zavezujoči, če jih je ob sklenitvi pogodbe poznala oz. bi jih morala poznati. Tako kot pogodbe tudi splošnih pogojev banka ne sme enostransko spreminjati.

Banka je stranko pred sklenitvijo pogodbenega razmerja dolžna seznaniti s tveganji oz. ji pojasniti tveganja, ki jih prevzema z naravo storitve, in vse pogoje opravljanja storitve ter stroške, ki so s tem povezani.

Opozorilo: Preberite poslovne pogoje, preden podpišete pogodbo. Vprašajte oz. zahtevajte pojasnilo, če česa v besedilu ne razumete ali se s čim ne strinjate.

 

Zavarovanje na podlagi sporazuma

Denarno terjatev je mogoče zavarovati tudi tako, da se s sporazumom med banko in stranko ustanovi zastava. Za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank je pristojen notar. Banka in stranka pred notarjem podpišeta sporazum, s katerim se dogovorita, da se bančna terjatev zavaruje z zastavo nepremičnin ali premičninami.

 

Stečaj (osebni)

Sodni postopek, ki naj bi prezadolženim fizičnim osebam omogočal, da iz svojega premoženja v okviru svojih možnosti poplačajo vse svoje upnike, pri čemer lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju.

Osebni stečaj je namenjen predvsem potrošnikom (»navadnim« fizičnim osebam) in podjetnikom posameznikom (s. p.) ter zasebnikom (odvetniki, notarji, izvršitelji ipd.).

Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži sam dolžnik ali upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

Postopek osebnega stečaja se vodi proti insolventnemu dolžniku. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni zmožen poravnati vseh svojih zapadlih obveznosti (trajnejša nelikvidnost) ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Dolžnik, ki je potrošnik, je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 evrov.

Dolgoročno plačilno nesposoben pa je dolžnik, čigar vrednost premoženja je manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost).

V stečajno maso spada vse premoženje dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika. Poleg navedenega v stečajno maso spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom, in premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom, razen zakonsko izvzetih prejemkov.

 

Storitev

Vsaka pridobitna dejavnost, ki se praviloma opravlja za plačilo, kot je določeno v 50. členu Pogodbe Evropske skupnosti. Proizvodnja blaga ni storitev, štejejo pa med storitve posamezne dejavnosti, potrebne za proizvodnjo in trženje blaga.

Zakon o bančništvu, ki ureja poslovanje bank, opredeljuje finančne storitve, med katere sodijo tudi bančne storitve: sprejemanje depozitov od javnosti in od nepoučenih oseb (nepoučena oseba je fizična ali pravna oseba, ki nima ustreznih strokovnih znanj in izkušenj, potrebnih za presojo tveganj, povezanih z vplačevanjem depozitov) ter dajanje kreditov za svoj račun.

 

Stranka

Vsaka fizična ali pravna oseba ter oseba civilnega prava, ki stopi v poslovno razmerje z banko.

 

Supergarancija

Taka garancija nastane, če druga banka dodatno garantira za obveznosti, za katere že garantira ena banka. To je garancija za garantovo obvezo. V teh primerih lahko upravičenec svoje zahtevke iz garancije uveljavlja bodisi pri banki, ki je prva dala garancijo, bodisi pri tisti, ki jo je dala dodatno. To pomeni, da med obema garantoma obstaja solidarna obveza.

 

SWIFT ‒ Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunications

Računalniški sistem za enoten prenos finančnih sporočil med bankami in drugimi finančnimi ustanovami, ki so njegove članice, torej medbančno komunikacijsko omrežje. Da lahko banka pravilno in hitro usmeri plačilo prek omrežja SWIFT na pravo banko (banko upravičenca), potrebuje njeno kodo BIC.

 

Stečajni upravitelj

Ob osebnem stečaju sodišče določi stečajnega upravitelja, ki prevzame nalogo upravljanja premoženja in terjatev osebe, ki je v postopku osebnega stečaja.

 

Sklep o dedovanju

Sklep sodišča, v katerem sodišče naroči banki, da po pravnomočnosti sklepa izplača sredstva na računih umrlega upravičencem po deležih, kot so navedeni v sklepu.

 

Smrtovnica, mrliški list

Uradni dokument o smrti imetnika računa pri banki, na podlagi katerega banka lahko izvede blokiranje računa do prejema sklepa o dedovanju. Smrtovnico lahko v banko prinese kdorkoli. Po prejemu smrtovnice banka prepreči razpolaganje s sredstvi na računu do prejema sklepa o dedovanju. Z dnem prejema smrtovnice banka razveljavi vsa pooblastila, skrbništva in zastopstva na računu umrlega (ki sicer prenehajo v trenutku smrti imetnika računa).

 

Sanacija

Reorganizacija, odpravljanje nastalih težav, v glavnem povezanih s financami. Npr. sanacija dolga.

 

Sekundarni trg vrednostnih papirjev

Del finančnega trga, na katerem se trguje z že izdanimi vrednostnimi papirji; del sekundarnega trga je tudi borza vrednostnih papirjev.

 

Solventnost

Sposobnost trajnega (na dolgi rok) poravnavanja (finančnih) obveznosti.

 

Stopnja brezposelnosti

Odstotni delež registriranih brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom.

 

Storno

Pojem iz knjigovodstva, ki pomeni preklic vnesenega podatka ali skupine podatkov, ne v smislu brisanja, ampak dodaten vpis z negativno vrednostjo prvotnega zneska. Poznamo storno vknjižbe, storno računa, storno prejema itd.

 

Sokreditojemalec

Oseba, ki v kreditni pogodbi nastopa z vsemi pravicami in obveznostmi kot glavni kreditojemalec.

 

Sindicirano posojilo

Sindicirano posojilo je posojilo, kjer skupina bank (dve ali več), priskrbi finančna sredstva posameznemu kreditojemalcu pod enotnimi pogoji, ki veljajo za vse banke, ki so udeležene v postopku. Gre za pogodbeno obveznost skupine bank, da zagotovijo kreditojemalcu določen znesek posojila pod natančno določenimi pogoji in odplačilno dobo. Pri sindiciranih posojilih gre praviloma za višje zneske kreditov (več 10 mio EUR ).

Škoda

Kdor povzroči škodo drugemu, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. Temelj odgovornosti je v subjektivni, krivdni odgovornosti, ki jo dopolnjujejo primeri objektivne odgovornosti. Da je storilec škodnega dogodka povzročitelj škode, izhaja iz domneve o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in škodo kot njegovo posledico.

Za bančne stranke je ugotavljanje odgovornosti za škodo posebno pomembno pri poslovanju s karticami. Zakon o plačilnih storitvah in sistemih varuje bančno stranko tako, da določa, da stranka krije izgubo oz. škodo do največ 50 evrov, če je izvršitev neodobrenih plačilnih transakcij, zaradi katerih je izguba nastala, posledica uporabe ukradene ali izgubljene kartice ali kartice, ki je bila zlorabljena, če uporabnik ni zavaroval osebnih varnostnih elementov kartice.

Stranka pa krije celotno izgubo oz. škodo, če je izvršitev neodobrene plačilne transakcije posledica strankine prevare ali če stranka naklepno ali zaradi hude malomarnosti ni izpolnila ene ali več svojih obveznosti v zvezi s plačilno kartico.

 

Špekulacija

Ravnanje, ki je usmerjeno v pridobivanje dobička na temelju pričakovanih cenovnih razlik. V finančnem svetu se ta izraz pojavlja pri poslovanju oz. trgovanju z vrednostnimi papirji, tujimi valutami, nepremičninami in drugimi naložbenimi oblikami.

 

Štetje dni za obračun obresti

Praviloma se pri določanju začetka ali konca obdobja za obračun obresti šteje prvi dan od začetka posla, zadnji dan pa ne. Prav tako se praviloma šteje dejansko število dni po koledarju (… 28, 29, 30, 31), z upoštevanjem dejanskega števila dni v letu (365 ali 366).

V pogodbi mora biti način štetja dni natančno opredeljen. Banka mora stranki razkriti in pojasniti posledice izbire vsakega drugačnega štetja dni, kot je opisano v prejšnjem odstavku.

Talon

Iz francoske besede »talon«, ki pomeni peta, ostroga. Del obrazca (čekovni blanket, univerzalni plačilni nalog …), vrednostnega papirja (kuponske pole) in tako njegov sestavni del. Talon je lahko namenjen le stranki za njeno evidenco (ček, ), pri vrednostnem papirju po unovčenju kuponov pa daje pravico do nove kuponske pole.

 

Tarifa

Seznam storitev banke z navedbo cen. Banka mora imeti svojo tarifo javno objavljeno in vsakomur dostopno. Banka stranko obvesti o uskladitvi cen – zvišanju tarife za storitve. Če se stranka s spremembo ne strinja, lahko odstopi od pogodbe.

 

TARGET 2 ‒ Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system 2

Transevropski sistem bruto poravnave v realnem času prek katerega lahko banke izvajajo medbančna plačila in plačila strank. Bruto poravnava pomeni, da se vsa plačila, posredovana s strani udeleženca (banke ali stranke), poravnavajo individualno, poravnava v realnem času pa, da je potreben izredno kratek čas za izvedbo plačila od predložitve do njegove dokončne poravnave.

 

Tečaj

Tržna cena, po kateri se nekaj prodaja oz. kupuje. V banki gre običajno za devizne tečaje ali tečaje vrednostnih papirjev.

 

Tečajnica

Lista tečajev, popis tečajev vrednostnih papirjev, blaga, deviz ali valut, s katerimi se trguje na borzi. Borze jo izdelajo po koncu trgovanja. Je uradni dokument. Tečajnice objavljajo tudi banke, in sicer navadno samo za valute, ki jih je v posamezni banki možno kupiti ali prodati.

 

Tekoči račun

Nekoč račun, ki ga je imela stranka za opravljanje denarnih transakcij. S pogodbo o vodenju tekočega računa za stranko se je banka zavezala, da bo zanj opravljala plačilni promet z vpisovanjem sredstev, ki prihajajo in odhajajo. Če je imela stranka depozit na računu in je banka opravljala transakcije s tega računa, se je imenoval žiro račun. Če pa na računu ni bilo depozita, se je imenoval tekoči račun. Če komitent sam ni imel sredstev za izplačila, je banka ta plačila lahko opravila, če mu je odobrila kredit (limit). Tako tekoči kot žiro račun pa nista več v veljavi, saj ju je v RS z uvedbo novega plačilnega prometa leta 2003 zamenjal transakcijski račun, namenjen tako pravnim kot fizičnim osebam.

 

Temeljni kapital

Temeljni kapital finančne institucije je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala institucije.

 

Terjatev

Na premoženjskopravnih in drugih razmerjih utemeljena pravica zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitve kake storitve.

Primer: če imate v banki denarni depozit (vlogo, račun, depozit itd.), potem imate vi terjatev do banke, če pa imate v banki kredit, potem ima banka terjatev do vas.

 

Terminska pogodba

Pogodba o nakupu ali prodaji (oz. izročitvi) določenega zneska (ali števila) finančnih instrumentov oz. blaga, ki bo dobavljeno kasneje, pri čemer se cena določi na dan, ko je sklenjena terminska pogodba.

 

TOM ‒ temeljna obrestna mera

Nekoč letna temeljna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki je zagotavljala ohranitev njihove realne vrednosti. Izračunavala se je po predpisani metodologiji Banke Slovenije. Z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, veljavnim od junija 2003, se je TOM prenehal uporabljati, razen za obveznosti in terjatve na podlagi pogodbenih razmerij in vrednostnih papirjev, ki so nastali pred uveljavitvijo omenjenega zakona.

 

Trajni nalog

Glej direktna obremenitev.

 

Transakcijski račun

Bančni račun, ki je namenjen opravljanju tekočih transakcij in temelji na evropskih standardih. Upravljajo ga banke, hranilnice ali druge pravne osebe, ki imajo za opravljanje takšne dejavnosti dovoljenje Banke Slovenije. Izvajalci plačilnega prometa tako opravljajo gotovinska vplačila in izplačila denarnih sredstev imetnika prek transakcijskega računa in negotovinski plačilni promet. Vse pravne in fizične osebe prejemajo in nakazujejo denarna sredstva v plačilnem prometu le prek transakcijskega računa. Stranke lahko imajo več transakcijskih računov pri različnih izvajalcih plačilnega prometa. Kritje na transakcijskem računu po Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih pomeni pozitivno stanje in tudi  odobreno prekoračitev pozitivnega stanja na računu, kar dobesedno pomeni, da se lahko poseže tudi v odobreni minus na računu (odobreni limit).

 

Trg kapitala

Del finančnega trga za dolgoročne finančne oblike, npr. dolgoročne kredite in lastniški kapital. Na trgu kapitala podjetja in banke zbirajo sredstva za dolgoročno financiranje svojih naložb. Običajno se deli na organizirani trg kapitala (borze) in na neorganizirani trg kapitala (zunajborzno trgovanje).

Univerzalna banka

Glede na tip storitev, ki jih opravlja, je banka univerzalna, kadar  se ukvarja tako s komercialnim kot tudi investicijskim bančništvom, torej sprejema vloge, daje kredite in posluje z vrednostnimi papirji.

Univerzalna banka glede na tip komitentov pa je banka, ki posluje tako s fizičnimi kot tudi s pravnimi osebami.

 

Upnik

Oseba (pravna ali fizična), ki ima terjatev do dolžnika in ki lahko od dolžnika zahteva, da nekaj da, stori, opusti ali dopusti.  Praviloma uživa sodno varstvo za primer, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni, in lahko zahteva, da država dolžnika s prisilno izvršbo prisili k izpolnitvi obveznosti.

 

Uporabnik

Vsaka oseba (pravna ali fizična), ki uporablja neko bančno storitev in/ali njeno tržno pot (npr. bankomat). Uporabnik ima lahko v ta namen sklenjeno pogodbo, ki opredeljuje tudi pogoje uporabe te storitve ali poti.

 

Upravljanje portfelja

Gospodarjenje s portfeljem naložb v lasti posameznika ali institucije z namenom, da ob vnaprej določenih pogojih upravljanja dosežemo optimalen cilj (maksimalen donos ob določenem tveganju). Primer: upravljanje portfelja vrednostnih papirjev.

 

UPN – univerzalni plačilni nalog

UPN in obrazec zanj se v slovenskem bančnem okolju uporabljata od 1. novembra 2010. Z uvedbo obrazca UPN se je izvajanje plačilnih transakcij v Sloveniji prilagodilo zahtevam enotnega območja plačil v evrih – SEPA. Izvajanje plačilnih transakcij je poenostavljeno, saj se z obrazcem UPN lahko izvršujejo tako domače kot tudi čezmejne plačilne transakcije v evrih na območju SEPA.

 

Upokojenski račun

Vrsta osebnega transakcijskega računa, namenjena posameznikom, ki so upokojeni in katerih stalni vir dohodka je pokojnina. Praviloma so upokojenski računi stroškovno ugodnejši od transakcijskih računov posameznikov, ki so redno zaposleni ali prejemajo dohodek iz opravljanja dejavnosti .

 

Upravljanje premoženja

Proces upravljanja naložb posameznika ali podjetja po načelu razpršenosti, s čimer se zmanjša tveganje in poveča možnost donosa.

Valuta

Beseda ima v bančništvu več pomenov. Pomeni lahko: denarni sistem države (zlata, srebrna valuta), denarno enoto, na kateri sloni tak sistem, veljavo oz. tečaj denarne enote ali učinkov v mednarodni trgovini, veljavnost na določen dan.

 

Valuta knjiženja

Konkreten datum (dan), ko je narejena sprememba na računu. To je lahko sprememba, ki stanje na računu poveča ali zmanjša. Ta dan pa ni nujno tudi datum valute, ki pomeni dan, ki se upošteva pri obrestovanju.

 

Valutno tveganje

Finančno tveganje, ki pomeni nevarnost finančne izgube zaradi sprememb vrednosti ene valute v primerjavi z drugo. Razmerje med vrednostima dveh valut imenujemo valutni ali devizni tečaj. Valutnemu tveganju so lahko močno izpostavljeni tudi kreditojemalci, ki najemajo kredite v drugi valuti, kot je valuta njihovega glavnega vira dohodka. Obrok ali anuiteta za odplačilo kredita se lahko zaradi valutnega tveganja poveča (in seveda tudi zmanjša) samo zaradi razmerja med dvema valutama.

 

Varčevati

Gospodarno porabljati dobrine ali denar. Prihranki pa so tisto, kar ni bilo porabljeno in se lahko v prihodnosti investira.

 

Varčevalni načrt – spremljanje osebnih financ

Vsi si želimo, da bi kaj prihranili, ampak za to moramo vedeti, kakšne možnosti za varčevanje so na voljo, za kaj lahko varčujemo, kateri so najboljši načini za varčevanje ipd.

Da boste lahko realno načrtovali svoje varčevanje, boste morali spremljati in načrtovati svoje prihodke in izdatke.

 

Varčevalni račun

Poseben račun, ki ga banka odpre stranki na podlagi pogodbe. Kot pove že ime, je to račun, ki ni namenjen opravljanju plačilnega prometa in/ali drugim finančnim transakcijam, uporabi različnih instrumentov in tržnih poti, temveč varčevanju. S pogodbo so dogovorjeni ročnost, kar pomeni, kako dolgo mora na računu odležati posamezen polog, kakšne so obresti, morebitne omejitve razpolaganja, kako lahko predčasno prekinete pogodbo in morebitna tveganja. Varčevalni računi so lahko namenski (npr. za stanovanje) ali nenamenski.

 

Varstvo osebnih podatkov

Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Varstvo osebnih podatkov je z zakonom zagotovljeno vsakemu posamezniku. Tudi banke lahko osebne podatke zbirajo le za določene in zakonite namene ter jih ne smejo nadalje obdelovati brez soglasja stranke. Vsak ima pravico izvedeti, katere podatke banka vodi o njem.

 

Varnostni SMS

Obveščanje stranke s sporočili na mobilni telefon o plačilih in dvigih z njeno bančno kartico, stanju na računu, preseganju dovoljenih limitov itd. S temi obvestili je zagotovoljena dodatna varnost, saj je tako stranka opozorjena tudi na morebitne zlorabe in lahko hitreje ukrepa (npr. blokira kartico).

 

Varščina

Denarni znesek, ki ga ena stranka da drugi za utrditev sklenitve pogodbe ali za zagotovitev izpolnitve obveznosti iz pogodbe. To pomeni, da ena stranka da drugi določeno vsoto denarja za primer negotovosti izpolnitve, da bo pogodba z odložnim pogojem res sklenjena.

 

Vezana vloga

Denar, položen na banki za določen čas. S tem denarjem imetnik v času, opredeljenem v pogodbi, ne more razpolagati, za nagrado pa mu pripadajo dogovorjene obresti.

 

Vloga

Neprenosna finančna naložba v obliki računa pri banki. Z vlogo da vlagatelj pravzaprav banki posojilo. Vloge lahko delimo na vloge na vpogled in vezane vloge.

 

Vpogledna vloga

Denar na vpogledni vlogi je imetniku računa v vsakem trenutku na voljo in z njim lahko prosto razpolaga. Najpogosteje je to denar na transakcijskem (osebnem) računu in nekatere hranilne vloge.

 

Vrednostni papir

Pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. V današnjem času so večino listin zamenjali vpisi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, kjer so zapisane pravice, ki jih ima oseba, ki je vpisana kot imetnik vrednostnega papirja. Najpogostejše oblike vrednostnih papirjev so delnice (lastniški vrednostni papirji) in obveznice (dolžniški vrednostni papirji). Delnice prinašajo premoženjske pravice (dividende) in korporacijske pravice (glasovanje na skupščini delničarjev).

 

Vrednost zlata

Vrednost zlata je odvisna od dnevnega gibanja tečajev plemenitih kovin in tečajev valut na največjih borzah na svetu. Masa zlata se pri tem običajno navaja v gramih, lahko tudi v trojskih unčah (ena unča je približno 31,103 grama) kot standardni merski enoti (zgodovinsko, uporaba v francoskem mestu Troyes).

 

Vzajemni sklad

Naložbeni oz. investicijski sklad, v katerega posamezniki vložijo denar z nakupom enot sklada. Ta denar upravlja družba za upravljanje in je namenjen za vlaganje v različne vrednostne papirje, kar naj bi vlagateljem v sklad prineslo donos in povečalo premoženje. Premoženje posameznega imetnika je izplačljivo na njegovo zahtevo.

Zakon

Pravni akt, s katerim se ureja družbeno ravnanje na posameznem področju. Za banke je to Zakon o bančništvu.

 

Zamudne obresti

Obresti, ki jih (za kazen po višji obrestni meri) plačujemo za čas, ko zamujamo s plačilom dolžnega zneska. Za ta namen se uporablja zakonska zamudna obrestna mera, če ni s pogodbo določeno drugače. Dejstvo, da od zapadlih in še neplačanih obresti upnik ne sme zaračunavati obresti, pove, da se zamudne obresti računajo po navadnem obrestnem računu.

Za izračun obrestne mere lahko uporabite pripomoček, objavljen na spletni strani Vrhovnega sodišča RS.

 

Zapadlost

Časovno opredeljen trenutek, ko se mora izpolniti neka obveznost oz. izvršiti neko dejanje. Pri depozitu npr. pomeni, da denarnemu depozitu, ki je bil vezan za določen čas, na dan zapadlosti poteče ta rok in nam je na razpolago (ni več vezan). Zapadlost anuitete pa npr. pomeni dan, na katerega moramo plačati anuiteto za kredit.

 

Zastava

Ena izmed oblik zavarovanja bančnih terjatev. Razlikuje se glede na predmet zastave; poznamo zastavo premičnin (avto, slika itd.) ali nepremičnin ‒ hipoteka (stanovanje, hiša itd.).

 

Zastavna pravica

Pravica upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki, ki imajo vpisano zastavno pravico za njim ali je sploh nimajo. Navadno se doseže plačilo na ta način, da se zastavljeni predmet proda. Zastava se unovči s posredovanjem sodišča ali drugega pristojnega organa. Če je predmet zastave premična stvar, govorimo o ročni zastavi, če pa so predmet zastavne pravice nepremičnine, ki so vpisane v zemljiški knjigi, govorimo o hipoteki.

 

Zastopnik

Oseba, ki na podlagi pooblastila drugega (zastopani) zanj opravlja dogovorjene posle. Poznamo  zastopništva tujih podjetij (uvozniki), zavarovalne zastopnike, akviziterje. Zastopnik je lahko direkten ali posreden: direktni (neposredni) zastopnik opravlja posle v imenu in na račun drugega, posredni zastopnik sklene posle v svojem imenu in jih kasneje poračuna z zastopanim. Stranka v tem primeru z zastopanim nima nič; pogosto sploh ne ve, da obstaja (t. i. slamnati zastopnik).

 

Zastopstvo

Pravno razmerje, na podlagi katerega se ustvarjajo pravni posli, ki jih sklene ena oseba (zastopnik) v imenu druge osebe (zastopanca). Zakonsko zastopanje je določeno za otroke. Zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega.

 

Zaupni podatki

Podatki, ki jih je treba varovati. Tako mora banka ali hranilnica pri svojem poslovanju kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela v zvezi z opravljanjem storitev za stranko in pri poslovanju s stranko. Zaupni so tudi vsi podatki o stanju hranilnih vlog in bančnih denarnih depozitov ter stanju in prometu na transakcijskih računih. Številke računov, zlasti transakcijskih računov pravnih oseb, niso zaupni podatki. Zaupen podatek pa je promet na tem računu. Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke in druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oz. opravljanju storitev za banko na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.  Zaupni podatki se lahko posredujejo le na izrecno pisno privolitev stranke, ali če so potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih na zahtevo sodišča, ali če je to določeno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ali če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med banko in stranko v sodnem sporu, ali če so potrebni v zapuščinskem postopku po umrli stranki in če to  zahteva sodišče, ali zaradi izvršbe na premoženje komitenta in predložitev teh podatkov zahteva sodišče, ali če jih potrebuje Banka Slovenije ali drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru pristojnosti, ali če jih potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti. Do zaupnih podatkov lahko dostopajo samo z zakonom pooblaščene osebe ali na podlagi posebne sodne odločbe, če gre za izkazan pravni interes v posebnih primerih.

 

Zavarovanje

Garancija za izpolnitev obveznosti ali povračilo škode ob določenih dogodkih. V bančništvu se uporabljajo različne oblike zavarovanj:

  • vplačilo zavarovalne premije pri zavarovalnici,
  • poroštvo druge osebe,
  • zastava premičnine (depozit, plemenite kovine, umetnine itd.),
  • zastava nepremičnine (hipoteka).

V bankah se zavarovanja običajno uporabljajo za zavarovanje odplačevanja kredita, zavarovanje limita, zavarovanje proti izgubi/kraji/zlorabi bančnih kartic.

Banke v sodelovanju z zavarovalnicami svojim komitentom lahko ponujajo tudi druge oblike zavarovanj (nezgodna, premoženjska, življenjska, zavarovanje za primer brezposelnosti itd.).

     

    Zavarovanje imetnikov kartic

    Nekatere banke imetnikom kartic kot dodatno storitev ponujajo tudi različne vrste zavarovanj (življenjsko, nezgodno, zavarovanje za primer škode, ki bi nastala zaradi zlorabe kartice, itd.).

     

    Zavarovanje imetnikov računov

    Nekatere banke imetnikom računov kot dodatno storitev ponujajo tudi različne vrste zavarovanj (življenjsko, nezgodno, zavarovanje za primer škode, ki bi nastala zaradi zlorabe računa, itd.).

     

    Zaznamba

    Vpis, katerega predmet je pravno dejstvo. Z zaznambo se vpisujejo dejstva, ki niso podlaga za pridobitev pravic. Gre predvsem za pravna dejstva, ki so pomembna za varen pravni promet, npr. dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika ali na pravni promet z nepremičnino.

     

    Zemljiški dolg

    Kljub ukinitvi zemljiškega dolga leta 2013, se  v praksi še vedno pojavlja, da so nekatere nepremičnine obremenjene z zemljiškimi dolgovi. Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. Za zemljiški dolg se smiselno uporabljajo določila o hipoteki.

     

    Zlato

    Kot finančna naložba velja za varno, eno najmanj tveganih naložb. Je mednarodna valuta in ima vlogo ohranjanja vrednosti.

    Žiro račun

    Žiro račune so pri nas leta 2003 nadomestili transakcijski računi.

     

    Življenjska in nezgodna zavarovanja
    Banke pri odobritvi kredita zahtevajo ali ponujajo kreditojemalcu različne vrste zavarovanj, s katerimi kreditojemalec zavaruje svojo odgovornost za izpolnitev pogodbenih obveznosti (nadaljnjo odplačevanje kreditnih obveznosti tudi v primeru invalidnosti, izgube zaposlitve ali smrti).