Na AmCham Poslovnem zajtrku, ki ga je AmCham Slovenija organizirala v sodelovanju z Združenjem družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ in Združenjem bank Slovenije, so ključni predstavniki vlade, finančnega sektorja in gospodarstva razpravljali o prihodnosti slovenskega kapitalskega trga. Osrednje vprašanje dogodka je bilo: Zakaj so hrvaški, in ne slovenski skladi, veliki lastniki podjetij v Sloveniji?
Razprava je jasno pokazala, da Slovenija brez celostne strategije za razvoj kapitalskega trga, izboljšanja finančne pismenosti in ponovne vzpostavitve zaupanja v finančni sistem, ne bo mogla oblikovati močnega domačega investicijskega okolja. Slovenski trg je še vedno plitev in šibko likviden, kar neposredno vpliva na možnosti financiranja podjetij, inovacij in dolgoročne gospodarske rasti.
Minister za finance, Klemen Boštjančič, je opozoril, da finančna nepismenost in nezaupanje v sistem zavirata razvoj trga. »V Sloveniji ljudje ne vidijo prave povezave med tem, koliko vlagaš in koliko dobiš,« je dejal. Med prebivalstvom, pa tudi v segmentu malih in srednjih podjetij, je razumevanje finančnih instrumentov prenizko. Opozoril je tudi na aktualno izdajo t. i. ljudskih obveznic, ki naj bi spodbudile aktivacijo prihrankov – trenutno jih je več kot 40 milijard evrov na bančnih računih fizičnih in pravnih oseb. »To je nacionalna izguba. Brez pravih naložbenih priložnosti in davčnih spodbud bomo težko spodbudili vlagatelje,« je opozorila Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije. Dodala je, da je finančna pismenost več kot individualna veščina – je strukturni pogoj za delujoč kapitalski trg.
Razpravo je dopolnil Spyridon Ntallas, predsednik uprave OTP banke. Poudaril je pomen vključevanja slovenskega trga v širši regijski kontekst, tudi prek oblikovanja skupnega indeksa jugovzhodne Evrope. »Trg mora imeti globino – to pomeni, da mora vsak vlagatelj imeti možnost izstopa, ko to želi. Brez tega ni prave dinamike in privlačnosti za investitorje,« je dejal. Ob tem je spomnil na temeljno načelo: višje tveganje prinaša višji donos.
Čas za ukrepanje je zdaj. Slovenija potrebuje dolgoročno vizijo, več sodelovanja med ključnimi deležniki in konkretne reformne korake, če želi okrepiti konkurenčnost in stabilnost svojega gospodarskega okolja.
Vir: Kapital, ki ostaja na računih: izziv za trg, priložnost za reformo – AmCham
Ljubljana, 21. marec 2025