Ljubljana, 12. junij 2025: Letno V8 pomladno srečanje predstavnikov bančnih združenj iz širše regije V8 letos poteka 12. in 13. junija 2025 v hotelu Best Western Premier Hotel Slon v Ljubljani. Dogodek gosti pomembne predstavnike bančnih združenj iz Bolgarije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije. Bančni forum regije bo osvetlil strateške in makroekonomske vsebine ter digitalno prihodnost, zakonodajne spremembe in kibernetsko varnost.
Prvi dan je bil namenjen obravnavi strateških in makroekonomskih vsebin, z uvodnim nagovorom mag. Blaža Brodnjaka, predsednika nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in predsednika uprave NLB d.d. Poudaril je pomembnost stabilnosti širše Balkanske regije, njenega skupnega trga in pomembnost vključitve preostalih držav iz regije v EU. Predstavil je tudi specifike Slovenije, ki velja za eno najbolj odprtih ekonomij na svetu, ki izvozi kar 80% proizvodnje, največ v EU. V tem kontekstu je izpostavil tudi pomembnost enotnega trga EU, ki se prav tako kot države članice, sooča s pomanjkanjem delovne sile. Če bomo želeli ustvariti razvojni preboj, bomo morali delati več, za zgled je omenil Kitajsko, ki je že prevzela tehnološko prevlado.
Pomembna je tudi varnost, percepcija, da smo varni, je lahko varljiva. Varnost danes ni več zgolj vprašanje orožja, ampak vključuje digitalna sredstva, s katerimi je mogoče na daljavo onemogočiti celotne sisteme, na primer povzročiti »bankrun« Te nove oblike ogroženosti zahtevajo nov pristop, vključno z večjimi vlaganji v obrambo, opremo za dvojno rabo in kibernetsko varnost.
Poleg tega visok nivo regulacije v EU ovira razvoj bančnega sektorja in po drugi strani manj reguliranim fin-techom omogoča lažje poslovanje (“no equal playing field”).
Udeleženci so nadalje razpravljali o novih geopolitičnih tveganjih s profesorjem dr. Mojmirjem Mrakom. Prof. Mrak je v nagovoru povzel, da se svetovno gospodarstvo sooča z vedno večjimi geopolitičnimi tveganji zaradi razpada enopolarnosti, tehnoloških sprememb in zastoja globalizacije. Posledično podjetja in države spreminjajo svoje strategije (npr. krajšanje dobavnih verig), da bi zmanjšale ranljivost. Prihodnje globalno gospodarsko upravljanje bo oblikovano skozi rivalstvo med Zahodom in Vzhodom ter novimi ekonomskimi bloki.
Pod vplivom geopolitičnih dejavnikov se vzpostavlja novo globalno gospodarsko upravljanje, v katerem bodo »karte« razdeljene drugače kot v desetletjih po drugi svetovni vojni.
Upravljanje geopolitičnih tveganj je močno vstopilo v upravljanje gospodarskih subjektov in postalo sestavni del njihovega splošnega upravljanja tveganj.
Razvila se je živahna razprava o vzrokih za nastanek trgovinske vojne in uvedbe carin s strani predsednika Donalda Trumpa.
Prvi dan delovni dan je bil sklenjen s prestavitvami predstavnikov bančnih združenj širše regije V8 o regionalnih trendih v bančništvu, gospodarstvu in finančni stabilnosti ter izmenjavi mnenj o vplivu globalnih geopolitičnih negotovosti na izpostavljenost bančnega sektorja tveganjem.
Skupna nit je bil poudarek na finančni stabilnosti bančnih sistemov v regiji, dobrimi kapitalskimi in likvidnostmi kazalniki, kljub izzivom, ki so povezani z makroekonomskimi razmerami, regulatornimi spremembami in specifikami posamezne države (inflacija, uvedba novih produktov). Širša V8 regija izkazuje odpornost in pozitivne gospodarske trende.
Drugi dan bančnega foruma, ki združuje strokovnjake bančnih združenj iz regije, se je začel z video nagovorom gospoda Slawomira Krupe, predsednika upravnega odbora Evropske bančne federacije in izvršnega direktorja Société Générale. V svojem govoru je poudaril pomen sodelovanja v času intenzivnih digitalnih in regulatornih sprememb v evropskem finančnem prostoru. Poudaril je, da se nahajamo se v kritičnem obdobju. Nedavna ameriška razprava je omenjala dvome o vzdržnosti evroobmočja v naslednjih petih letih. Zdaj je čas, ko moramo kot regija in kot finančni sektor ukrepati strateško, odgovorno in povezano. Evropske banke so – in bodo ostale – ključni igralci v procesu financiranja. Razmišljanje, da bo mogoče financirati 8.000 milijardno finančno vrzel podjetij preko kapitalskega trga, je nerealno. Evropski finančni trg je med najnaprednejšimi, tudi na področju kibernetske varnosti, in banke so njegov ključni del. Naša naloga je, da prevzamemo odgovornost, oblikujemo rešitve, postavljamo ideje na mizo in postanemo aktivni oblikovalci prihodnosti bančnega sektorja. Živimo v času populizma, zato je naša odgovornost še večja. Potrebujemo pametno deregulacijo, oziroma poenostavitev prezapletene evropske zakonodaje. Trenutna obremenjenost s kompleksno implementacijo regulacije nam jemlje čas in prostor za opravljanje temeljne dejavnosti – financiranja gospodarstva. Na koncu je še enkrat izpostavil pomen močnega evropskega bančnega sistema za prihodnost Evrope.
V nadaljevanju je viceguverner Banke Slovenije, dr. Marko Pahor, predstavil vlogo digitalnega evra v prihodnjih strategijah EU na področju plačilnih sistemov. Osvetlil je tako priložnosti kot tudi izzive uvedbe digitalne valute v obstoječo plačilno infrastrukturo. Digitalni evro je odgovor na digitalizacijo plačil v EU. Ponuja novo možnost plačevanja – brezplačno, varno, dostopno vsem državljanom evroobmočja, tudi brez spletne povezave. Cilj je zmanjšati odvisnost od tujih plačilnih sistemov, povečati zasebnost ter omogočiti enotno evropsko digitalno plačilno infrastrukturo. Projekt se trenutno nahaja v pripravljalni fazi, odločitev o uvedbi bo predvidoma sprejeta oktobra 2025. Po predstavitvi je potekala razprava, povezana s tehnološkimi in varnostnimi vprašanji uvedbe digitalnega evra.
Nadaljevanje srečanja je bilo namenjeno implementaciji evropske uredbe DORA ter vprašanjem kibernetske varnosti in regulative. Mag. Kristijan Hvala iz Združenja bank Slovenije je predstavil izkušnje članic združenja pri pripravi skupnega vprašalnika za oceno tveganosti zunanjih ponudnikov storitev ter dobre prakse na področju izvajanja skupnih pregledov poslovanja zunanjih izvajalcev. Uporaba enotnega vprašalnika in izvajanje skupnih revizij prinašajo številne koristi, tako ponudnikom storitev, kot bankam. Kljub temu harmonizacija postopkov ni popolna in zaradi specifičnih zahtev posameznih bank tudi ni mogoča, strateška prioriteta za leti 2025 in 2026 pa je zagotoviti naprednejšo tehnično rešitev za oceno tveganj ponudnikov storitev in vključiti “DORA readiness check” v združene revizije.
V nadaljevanju so predstavniki posameznih držav v sklopu okrogle mize razpravljali o aktualnih izzivih na področju kibernetskih zlorab in groženj. Predstavili so razpoložljive podatke o oblikah napadov v posameznih državah, v nekaterih so na voljo tudi javno objavljeni podatki o relativnih škodah, ter regulativo v nekaterih državah članicah. Poseben poudarek je bil namenjen analizi razpoložljivosti in strukture podatkov o kibernetskih napadih ter možnosti za izmenjavo informacij.
Naslednja pomembna tema je naslovila spremembe v evropski zakonodaji in priložnosti za regionalno sodelovanje. Dr. Piotr Gałązka iz Poljskega bančnega združenja je predstavil ključne zakonodajne novosti, ki bodo oblikovale prihodnost evropskega bančnega sektorja, s posebnim poudarkom na prioritetah v času poljskega predsedovanja EU. Predstavil je paket SIU (Savings and Investments Union), v okviru katere je bil v času poljskega predsedovanja pripravljen predlog nove Uredbe o listinjenju , ki bo javno objavljena 17. junija. Za banke je še posebej pomemben paket PSR/PSD3 paket, ki posodablja pravila za plačilne storitve, vključno z večjo zaščito uporabnikov, nadzorom nad fintech podjetji in zmanjšanjem prevar. Postopek obravnave regulatornega paketa se je že pričel, ključna faza, trialog med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Evropsko komisijo, pa je predviden v času Danskega predsedovanja EU (po 1. juliju). Sveženj ukrepov za naložbe malih vlagateljev (RIS package) pa je v fazi prekinjenega medinsistucionalnega trialoga pogajanj med omenjenimi evropskimi inštucijami. V fazi medinsitutcionalnega trialoga je tudi CMDI (Crisis Management and Deposit Insurance regulation) oz. takoimenovani okvir za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge, katerega želijo zaključiti še v fazi poljskega predsedovanja.
Na koncu je predstavil skupno stališče poljskega in romunskega združenja glede CRR, ki predstavlja kritičen pogled na regulativne obremenitve in poziv k uravnoteženju zahtev kapitalske ustreznosti.
V nadaljevanju so udeleženci razpravljali o možnostih za krepitev čezmejnih sinergij pri zastopanju interesov bančnega sektorja.
Srečanje se je zaključilo s ključnimi ugotovitvami foruma ter z izmenjavo pogledov o strateških prioritetah sodelovanja med bančnimi združenji, s poudarkom na potrebi po proaktivnem zastopanju skupnih interesov bančnega sektorja v širši regiji.
Zdrruženje bank Slovenije
Ljubljana, 13. junij 2025