Brdo pri Kranju, 3. junij 2026: Danes je potekala tradicionalna bančna konferenca z naslovom Ko se svet lomi: Geopolitika, digitalizacija in »nova« suverenost. Konferenca je osvetlila vprašanja geopolitičnih sprememb, digitalizacije in nove suverenosti v finančnem sektorju. Udeleženci so razpravljali o evropski digitalni suverenosti, razvoju plačilne infrastrukture EU ter vplivu spreminjajočega se svetovnega reda na finančne institucije. Velik poudarek je bil namenjen tudi kibernetski odpornosti, obrambni suverenosti ter investicijskim priložnostim na področju varnosti in odpornosti. V zaključnem delu so govorci obravnavali inovacije finančnega sistema, med njimi stabilne kovance, in vlogo digitalizacije pri krepitvi finančne suverenosti Evrope.
V pozdravnem nagovoru je Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, izpostavila, da konferenca odpira vprašanja geopolitičnih prelomov, digitalizacije in nove suverenosti. Poudarila je, da se Evropa sooča z globokimi varnostnimi, tehnološkimi in gospodarskimi spremembami, zato mora hitreje krepiti konkurenčnost, zaščito kritične infrastrukture in finančno stabilnost. Posebej je izpostavila obrambno in finančno suverenost ter vlogo bank pri financiranju razvojnega prehoda. Izpostavila je, da digitalizacija, umetna inteligenca, digitalne valute in kibernetska varnost postajajo pomemben del geopolitične moči.
Blaž Brodnjak, predsednik nadzornega sveta ZBS in predsednik uprave Nove Ljubljanske banke je poudaril, da se Evropa nahaja v obdobju velike negotovosti, kjer globalne odločitve pogosto temeljijo na kratkoročnih interesih in političnih improvizacijah. Izpostavil je, da so vprašanja varnosti, suverenosti in stabilnosti postala pomembnejša od dolgoročne konkurenčnosti, čeprav je prav konkurenčnost ključna za prihodnost Evrope. Tema trajnostnega razvoja izginja iz evropske agende, medtem pa Kitajska pospešeno vlaga v tehnološko in gospodarsko transformacijo. Opozoril je na demografske spremembe in dejstvo, da Slovenija vse bolj postaja odvisna od priseljevanja delovne sile iz Azije ter Afrike, pri čemer vidi pomembne družbene in integracijske izzive. Kritičen je bil do počasnega odločanja Evropske unije in poudaril, da Evropa brez odločnejših reform, večje integracije in učinkovitejšega sprejemanja odločitev ne bo mogla ostati konkurenčna globalnim silam.
Posebej je izpostavil pomen vključevanja zahodnega Balkana v Evropsko unijo, saj po njegovem mnenju odlašanje povečuje politično in varnostno nestabilnost regije. Poudaril je, da je slovenski bančni sistem kapitalsko in likvidnostno stabilen, največje tveganje pa predstavljajo kibernetska tveganja. Podprl je razvoj digitalnega evra in evropskih plačilnih sistemov, saj meni, da Evropa potrebuje večjo finančno in tehnološko neodvisnost. Kritično je spregovoril o predlogih za širitev mreže bankomatov in poslovalnic, saj meni, da je to operativno in kadrovsko skoraj neizvedljivo. Zaključil je z mislijo, da mora Slovenija postati privlačno okolje za vrhunske mednarodne strokovnjake na področju umetne inteligence, kibernetske varnosti in tehnološkega razvoja.
Primož Dolenc, guverner Banke Slovenije, je izpostavil, da živimo v času globokih strukturnih sprememb, ki vplivajo na globalna razmerja moči, finančne sisteme in gospodarske modele. Svet danes izrazito zaznamujejo geopolitične napetosti, preoblikovanje dobavnih verig in vse večja strateška odvisnost od tehnologij. Izpostavil je, da digitalna transformacija ne spreminja le poslovnih procesov, temveč tudi razmerja moči med državami in podjetji. Geopolitična tveganja niso več zgolj hipotetični scenariji, ampak postajajo ključni dejavnik kreditnih, likvidnostnih in operativnih tveganj bank, ki jih morajo banke vključiti v svoje redne procese upravljanja in odločanja. Besedo je namenil tudi infrastrukturni odvisnosti Evrope od globalnih ponudnikov digitalnih storitev, oblačnih rešitev in umetne inteligence, kar predstavlja strateško ranljivost. Podobno kot pri energetski odvisnosti, se lahko tudi tehnološka odvisnost hitro spremeni v resen geopolitični problem.
Govoril je tudi o digitalnem evru kot Pomembnem korak k večji evropski finančni avtonomiji zagotovo med drugim predstavlja uvedba digitalnega evra. Prihodnje obrambe pred kibernetskimi grožnjami bodo zahtevale uporabo naprednih tehnologij ter bistveno hitrejše prilagajanje procesov in sistemov, je opozoril. Po njegovem mnenju bodo uspešne tiste institucije, ki bodo sposobne pravočasno prepoznati spremembe, opustiti zastarele prakse in se učinkovito prilagoditi novim razmeram.
Kolja Gabriel, izvršni direktor iz Bundesverband deutscher Banken je povedal, da digitalna suverenost postaja ključen dejavnik stabilnosti in konkurenčnosti evropskega finančnega sistema. Opozoril je, da Evropa zaostaja pri ključni digitalni infrastrukturi, zlasti na področju umetne inteligence, oblačnih storitev in podatkovnih zmogljivosti, kar povečuje njeno odvisnost od tujih ponudnikov. Posebej je izpostavil hitro rast ameriških stabilnih kovancev in njihovo vse večjo vlogo v globalnem finančnem sistemu, kar lahko dolgoročno oslabi monetarno suverenost evra. Predlaga razvoj lastne evropske infrastrukture, vključno z digitalnim evrom, medbančnim digitalnim denarjem (wholesale CBDC) ter krepitvijo evropskih zmogljivosti na področju oblačnih storitev in umetne inteligence. Ključno sporočilo njegove predstavitve je, da Evropa potrebuje ne le učinkovito regulacijo, temveč predvsem lastne tehnološke in finančne rešitve, ki bodo zagotavljale dolgoročno suverenost ter inovativnost.
Piotr Jan Petrzak iz Evropske plačilne iniciative (EPI) je poudaril, da Evropa potrebuje enotno in neodvisno plačilno infrastrukturo, ki bo okrepila njeno digitalno suverenost, povečala konkurenčnost in zmanjšala strateške ranljivosti. Na področju plačilnih sistemov je Evropa močno odvisna od neevropskih rešitev. Kljub velikemu obsegu transakcij – leta 2024 so kartična plačila v evrskem območju presegla 3 bilijone evrov, se približno dve tretjini teh plačil izvaja prek globalnih shem, kar predstavlja strateško ranljivost. Evropski trg plačil je dodatno razdrobljen; namreč, v državah članicah deluje več kot deset različnih nacionalnih rešitev, ki ne omogočajo enotnega čezmejnega delovanja, kar vodi v višje stroške in počasnejše inovacije. Takšna fragmentacija zmanjšuje vpliv Evrope in povečuje njeno odvisnost od zunanjih ponudnikov. Kot odgovor na te izzive je predstavil pobudo za vzpostavitev enotne evropske plačilne infrastrukture -Wero, ki je zaživel 2025 in že povezuje 15 milijonov uporabnikov v več evropskih državah ter omogoča različne oblike plačil.
Alex Krijger iz Krijger & partners je izpostavil, da se svet nahaja v obdobju temeljite preobrazbe, globalni red se izgublja, saj se strateško tekmovanje med Združenimi državami Amerike in Kitajsko zaostruje na področjih tehnologije, trgovine in upravljanja. Hkrati pa globalni jug uveljavlja svojo demografsko težo in zahteva institucionalno zastopanost, ki v sedanjih okvirih, od OZN do Bretton Woodsa, še vedno ni upoštevana. Za ponazoritev: Indija ima v OZN enako glasovalno pravico kot Malta. Za Evropsko unijo je ta spreminjajoča se situacija hkrati ranljivost in priložnost, saj se nahaja med dvema velesilama. EU ostaja izpostavljena zaradi energetske odvisnosti, najprej od ruskega plina, zdaj od ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina in zaostaja v tehnološkem ter umetnointeligentnitekmi, saj je izveden le del Draghijevega programa reform. Po njegovem mora EU sprejeti premišljene odločitve na področju obrambe, energije, tehnologije, surovin in financ ter jih prenesti v dejanja.
Uroš Svete, direktor Urada RS za informacijsko varnost (URSIV) je poudaril, da je sodobna družba zaradi hitrega razvoja digitalnih tehnologij vse bolj odvisna od digitalnih sistemov, s tem pa naraščajo tudi kibernetske grožnje. Finančni sektor je posebej izpostavljen, saj so banke in njihove stranke pogoste tarče napadov, zato je nujna zaščita uporabnikov in informacijskih sistemov. V Evropski uniji in Sloveniji se zato krepi zakonodajni okvir, ki organizacijam nalaga sistematično upravljanje kibernetskih in informacijskih tveganj. Opozoril je na razliko med kibernetsko varnostjo, ki temelji na preprečevanju incidentov, in kibernetsko odpornostjo, ki pomeni sposobnost delovanja tudi med incidenti ter po njih. Digitalna odpornost finančnega sektorja je ključna za neprekinjeno izvajanje storitev in ohranjanje zaupanja.
Pomembno vlogo pri tem ima tudi URSIV, ki koordinira aktivnosti na področju kibernetske varnosti. Opozoril je še, da bo umetna inteligenca pospešila odkrivanje ranljivosti in odzivanje na incidente, hkrati pa povečala tveganja, saj je dostopna tudi napadalcem. Zato digitalna odpornost zahteva celovit pristop, ki vključuje tehnologijo, učinkovite procese, usposobljene kadre ter nadzor nad tveganji, tudi pri zunanjih ponudnikih.
Sledila je okrogla miza z naslovom »Krepitev obrambne suverenosti – investicijske priložnosti in instrumenti«, ki jo je povezovala Stanislava Zadravec Caprirolo, pri razpravi pa sta sodelovala še imon Savšek, vodja predstavništva Evropske investicijske banke v Sloveniji in Boštjan Skalar, direktor Grozda obrambne industrije Slovenije. Stanislava Zadravec Caprirolo je uvodoma poudarila, da obrambna industrija danes ne pomeni več zgolj proizvodnje orožja, temveč predvsem razvoj, inovacije in uporabo naprednih tehnologij z dvojno rabo. Izpostavila je velik evropski investicijski potencial na področju obrambne industrije ter odprla vprašanje, kako lahko Slovenija izkoristi razvojne in finančne priložnosti v tem procesu. Boštjan Skalar je poudaril, da obrambna dejavnost postaja pomembna gospodarska in tehnološka priložnost, pri čemer ima Slovenija zaradi vrhunskega inženirskega znanja, tehnoloških kompetenc in razvojnih kapacitet velik potencial.
Opozoril je, da mora Slovenija poleg vključevanja v evropske dobavne verige razvijati tudi lastne končne produkte in postopno graditi večjo strateško samostojnost. Posebej je izpostavil pomen povezovanja podjetij, raziskovalnih institucij, države in finančnega sektorja, saj majhna podjetja sama ne bodo mogla uspešno konkurirati na evropskem trgu.
Simon Savšek je poudaril, da finančni sektor vse bolj sledi povečanim evropskim vlaganjem v varnost in obrambo ter da Evropska investicijska banka pomembno povečuje obseg financiranja teh projektov. Izpostavil je, da je EIB poenostavila dostop do financiranja za podjetja s področja varnosti, kibernetske zaščite, energetske odpornosti in vesoljskih tehnologij, pri čemer še vedno ohranja trajnostne standarde financiranja. Govorca sta se strinjala, da je ključni izziv pretvoriti razvojne projekte v komercialno uspešne produkte ter zagotoviti ustrezno finančno podporo za proizvodnjo in širitev. Večkrat je bilo poudarjeno, da Slovenija že razvija konkurenčne rešitve na področjih kibernetske varnosti, dronskih in protidronskih sistemov, simulacijskih centrov ter naprednih tehnoloških rešitev. Razpravljavci so opozorili tudi na problem razdrobljenosti evropskega obrambnega trga in poudarili potrebo po večjem povezovanju ter zaupanju med podjetji. Sklenili so, da ima Slovenija znanje, potencial in podporno okolje za razvoj obrambno-varnostnih tehnologij, vendar bo za dolgoročni uspeh ključno sodelovanje države, industrije in finančnega sektorja ter pravočasno financiranje razvojnih projektov.
Na vprašanje ali je mogoče zagotoviti ravnotežje med etičnimi standardi in nujnostjo varnostnih investicij pa je odgovarjala publika, ki je z glasovi 24:8 potrdila, da je to mogoče.
Vasja Rant iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je prestavil stabilne kovance kot eno najhitreje rastočih finančnih inovacij zadnjih let ter jih umestil v širši proces digitalizacije in tokenizacije financ. Poudaril je, da stabilni kovanci vse bolj povezujejo nastajajoči svet digitalnih (tokeniziranih) financ s tradicionalnim finančnim sistemom ter pomembno vplivajo na prihodnost plačil, bančništva in finančnih trgov. Njihova rast hkrati odpira širša vprašanja finančne stabilnosti, monetarne suverenosti in prihodnjega razmerja med javnim in zasebnim denarjem. Posebna pozornost je bila namenjena prevladi dolarskih stabilnih kovancev, ki lahko dodatno krepijo mednarodno vlogo ameriškega dolarja v digitalnem okolju, povečujejo povpraševanje po ameriškem javnem dolgu ter predstavljajo izziv monetarni suverenosti evroobmočja. V tem kontekstu so bili predstavljeni tudi različni regulatorni in institucionalni odzivi Združenih držav Amerike in Evropske unije. Medtem ko ZDA večji poudarek namenjajo razvoju zasebnih stabilnih kovancev kot dela prihodnje digitalne finančne infrastrukture, Evropa večji poudarek namenja ohranjanju vloge javnega denarja ter razvoju digitalnega evra.
Konferenco je sklenila okrogla miza z naslovom »Digitalizacija in finančna suverenost«, na kateri so poleg moderatorke Stanislave Zadravec Caprirolo sodelovali Marko Pahor, viceguverner, Banke Slovenije, Andrej Ciglič, namestnik direktorja in vodja Sektorja za upravljanje radiofrekvenčnega spektra, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) in Rok Šketa, izvršni direktor za informacijsko tehnologijo, KDD d.d.
Razprava druge okrogle mize je bila osredotočena na vpliv digitalizacije, novih tehnologij in kibernetskih tveganj na finančno suverenost, plačilne sisteme ter prihodnji razvoj evropskega finančnega prostora. Stanislava Zadravec Caprirolo je uvodoma poudarila, da se Evropa in Slovenija soočata z velikimi izzivi pri zagotavljanju varnih, odpornih in tehnološko neodvisnih finančnih sistemov, zato bo potrebno veliko razmisleka o vlogi infrastrukture, regulacije in sodelovanja med institucijami.
Marko Pahor je izpostavil, da digitalizacija finančnega sistema prinaša številne koristi, hkrati pa ustvarja nova tveganja zaradi velike povezanosti sistemov. Opozoril je, da lahko že manjša tehnična napaka povzroči širše sistemske motnje, saj so komunikacijska omrežja, plačilni sistemi, podatkovni oblaki in umetna inteligenca medsebojno tesno povezani. Posebej je poudaril nevarnost prevelike odvisnosti od enega samega ponudnika infrastrukture ali tehnologije, zato bo treba več pozornosti nameniti redundanci, odpornosti in vzpostavljanju vzporednih sistemov, četudi to pomeni višje stroške.
Rok Šketa je pojasnil, da finančna infrastruktura že desetletja vlaga v rezervne lokacije, podvojene komunikacijske povezave in sisteme za zagotavljanje neprekinjenega delovanja. Poudaril je, da je zaupanje v finančni sistem neposredno povezano z zanesljivostjo poravnave transakcij. Dotaknil se je tudi tehnologije veriženja blokov oziroma tokenizacije, ki po njegovem mnenju pomeni prehod iz evolucije v pravo revolucijo finančne infrastrukture. Nova tehnologija omogoča hitrejšo poravnavo poslov, avtomatizacijo procesov, manjšo potrebo po posrednikih in učinkovitejše upravljanje likvidnosti.
Andrej Ciglič je opozoril predvsem na ranljivost komunikacijskih omrežij in na dejstvo, da je sodobna digitalna infrastruktura izjemno kompleksna. Tudi manjši izpad lahko povzroči velike motnje v bančnem poslovanju, telekomunikacijah in drugih ključnih sistemih države. Ob tem je poudaril, da ima Slovenija razmeroma kakovostno infrastrukturo in dobro regulacijo, vendar bo treba še naprej vlagati v odpornost sistemov, fizično varnost in krizno pripravljenost.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi digitalnemu evru in stabilnim kovancem. Marko Pahor je pojasnil, da Evropska unija pri digitalnem evru stavi na rešitev centralne banke, medtem ko ZDA bolj podpirajo zasebne stabilne kovance. Ocenil je, da stabilni kovanci predstavljajo potencialno tveganje za monetarno suverenost, saj lahko zmanjšujejo vpliv centralnih bank na izvajanje denarne politike. Digitalni evro pa naj bi predstavljal varen, zakonit in evropsko nadzorovan plačilni sistem, ki bo deloval tudi v primeru izpada povezav oziroma brez internetne povezave, podobno kot gotovina.
Sogovorniki so se strinjali, da ostaja človek najšibkejši člen kibernetske varnosti. Zato so kot eno ključnih prioritet izpostavili finančno in digitalno opismenjevanje prebivalstva ter razvoj varnih digitalnih identitet. Posebej je bilo poudarjeno, da bo treba izboljšati medinstitucionalno sodelovanje, povečati ozaveščenost uporabnikov in razvijati varne evropske rešitve, ki bodo zmanjšale odvisnost od globalnih tehnoloških velikanov.
Razprava je zaključila, da tehnološki razvoj prinaša velike priložnosti za učinkovitejši in sodobnejši finančni sistem, vendar bodo za njegovo varno delovanje ključni odpornost infrastrukture, razpršenost sistemov, kibernetska varnost ter tesno sodelovanje države, regulatorjev, finančnih institucij in tehnološkega sektorja.
Zadnjo misel so prispevali zbrani udeleženci z odgovorom na vprašanje ali je uvedba digitalnega evra pomembna za krepitev strateške digitalne in finančne avtonomije EU in Slovenije? S 17:3 so se strinjali, da je temu tako.
Avtor fotografij: Blaž Samec
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 3. junij 2026