Gospodarski krog podpira dostopnost gotovine in pravico potrošnikov do izbire načina plačevanja.
Ob tem pa poudarjamo, da mora biti način doseganja navedenih ciljev skladen z načeli sorazmernosti, konkurenčne nevtralnosti in enakih konkurenčnih pogojev (»equal level playing field«). Zagotavljanje javnega interesa ne sme ustvariti novega konkurenčnega bremena za posamezne gospodarske subjekte ali poslovne modele, ki bi ga ti nosili v korist celotnega trga.
Gospodarski krog podpira cilj predloga Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, ne pa rešitev, ki bi izkrivljale konkurenco in prekomerno obremenile gospodarske subjekte.
Dostopnost gotovine je pomembna za finančno vključenost, ranljive skupine in odpornost plačilnega sistema. Hkrati pa je treba upoštevati, da se plačilne navade hitro spreminjajo in da se uporaba digitalnih plačil povečuje. Zato mora biti ureditev na obeh področjih dovolj prožna, da lahko sledi tehnološkemu razvoju in dejanskim potrebam uporabnikov.
Gospodarski krog se zavzema za to, da se predpisi v čim večji meri, tudi na tem področju, uskladijo z gospodarstvom ter da se zasleduje harmonizacija nacionalne zakonodaje z evropskimi pravnimi podlagami na način, da se evropskih zahtev v Sloveniji ne presega, saj to postavlja podjetja, ki poslujejo na slovenskem trgu v bistveno slabši položaj.
Po oceni Gospodarskega kroga pred uvedbo novih in obsežnih obveznosti ni dovolj zgolj opredeliti želenega cilja. Potrebna je tudi jasna analiza dejanskega stanja, potreb uporabnikov, stroškov zagotavljanja infrastrukture ter učinkov predlaganih rešitev na gospodarstvo in konkurenco. Ključno je, da se ta vprašanja že zdaj, ko se predlog zakona šele pripravlja, naslovi v skupni strokovni razpravi Ministrstva za finance ter vsemi deležniki, s ciljem oblikovanja rešitev, ki bodo zagotavljale doseganje ciljev predlaganega zakona in ob upoštevanju načela sorazmernosti za gospodarske subjekte tako iz bančnega kot tudi ostalih sektorjev gospodarstva.
Gospodarski krog posebej opozarja na vprašanje enakih konkurenčnih pogojev med različnimi ponudniki plačilnih in finančnih storitev.
Če določen poslovni model zagotavlja fizično infrastrukturo – poslovalnice, bankomate in druge gotovinske točke – in je hkrati zakonsko zavezan zagotavljati storitve tudi uporabnikom drugih ponudnikov, medtem ko ti ponudniki pri financiranju te infrastrukture ne sodelujejo primerljivo, nastane konkurenčno neravnotežje.
To ni zgolj vprašanje bančnega sektorja. Gre za temeljno vprašanje gospodarske politike: nobenemu poslovnemu modelu ne sme biti z regulacijo naloženo financiranje konkurenčne prednosti drugega poslovnega modela.
Zato mora zakon pri določanju obveznosti upoštevati dejansko prisotnost vseh ponudnikov na slovenskem trgu, ne glede na to, ali storitve zagotavljajo prek fizične mreže ali pretežno digitalno. Če posamezni ponudnik zaradi svojega poslovnega modela ne zagotavlja lastne gotovinske infrastrukture, mora biti jasno določeno, kako sorazmerno sodeluje pri stroških infrastrukture, ki jo uporabljajo njegovi komitenti.
Enako načelo mora veljati tudi pri čezmejnem opravljanju storitev in pri ponudnikih iz drugih držav članic EU.
Javni interes ne sme biti financiran tako, da oslabi konkurenčnost
Gospodarski krog razume, da zagotavljanje ustrezne dostopnosti gotovine na posameznih območjih morda ni vedno ekonomsko vzdržno na podlagi tržnega modela. Toda če država oceni, da je treba določeno storitev zagotavljati ne glede na njeno ekonomsko vzdržnost, mora biti jasno določeno tudi kdo in kako jo financira.
Ni mogoče enačiti odsotnosti neposrednega vpliva na državni proračun z odsotnostjo stroška za gospodarstvo. Če se strošek javnega cilja prenese na zasebne gospodarske subjekte, ta strošek še vedno obstaja – plačamo ga vsi, ki živimo in delamo v državi. Posledice se v takem primeru ne kažejo samo v stroških posamezne storitve, temveč tudi v dolgoročni investicijski sposobnosti in konkurenčnosti.
Če je za zagotavljanje dostopnosti na določenih območjih potrebna storitev, ki ni tržno vzdržna, je zato treba razmisliti o transparentnem in konkurenčno nevtralnem mehanizmu financiranja oziroma kompenzacije, v katerega so ustrezno vključeni vsi relevantni deležniki.
Konkurenčen bančni sektor je v interesu celotnega gospodarstva
Gospodarski krog poudarja, da konkurenčnosti bančnega sektorja ne smemo obravnavati kot ozkega sektorskega interesa.
Banke so eden ključnih kanalov financiranja slovenskih podjetij, investicij, stanovanj in gospodinjstev. Hkrati so pomemben del infrastrukture, prek katere gospodarstvo in prebivalci vsakodnevno izvajajo plačilni promet.
Če regulacija povzroča trajno povečanje stroškov poslovanja, zmanjšuje možnosti za vlaganja v nove storitve ali zmanjšuje donosnost poslovnih modelov, se posledice lahko sčasoma pokažejo širše: v manjši ponudbi storitev, manj investicijah v digitalizacijo, višjih stroških financiranja za prebivalce, gospodarstvo in ne nazadnje tudi državo.
Konkurenčen bančni sektor je zato v interesu podjetij in prebivalcev. Več konkurence pomeni več izbire, spodbudo za inovacije, razvoj kakovostnejših storitev in učinkovitejše financiranje gospodarstva.
Združenje bank Slovenije
ljubljana, 27. avgust 2026
O Gospodarskem krogu
Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente ter odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog o razvoju Slovenije.