Raziskavo je izvedla agencija Ninamedia izvedli med 13. in 14. marcem 2018. Zbiranje podatkov je potekalo v kombinaciji telefonskega (CATI) in spletnega (CAWI) anketiranja, pri čemer spletni del predstavlja dopolnitev osnovnemu telefonskemu vzorcu. Skupna velikost vzorca je n=702.
Vprašanje: Kako dobro ste informirani o problematiki kreditov v švicarskih frankih?
Štiri desetine (40,2 %) anketirancev je delno seznanjeno s problematiko kreditov v švicarskih frankih v Sloveniji, dobra četrtina (29,1 %) poznavanje ocenjuje kot slabo, petina (20,1 %) o tej temi ne ve nič, desetina (10,7 %) pa je zelo dobro informirana.
Vprašanje: Ali menite, da bi bilo primerno reševati vprašanje kreditov v švicarskih frankih z interventnim zakonom, ali pa bi bilo bolj primerno to vprašanje prepustiti v reševanje sodiščem?
Po mnenju dobre tretjine (37,7 %) anketirancev bi bilo potrebno tovrstne primere prepustiti v reševanje sodiščem, slaba četrtina (24,2 %) pa meni, da bi jih bilo treba reševati skozi interventni zakon. Dobra tretjina (38,0 %) se do vprašanja ni znala opredeliti.
Vprašanje: Ali se strinjate s predlagatelji interventnega zakona, da je potrebno vse imetnike kreditov v švicarskih frankih obravnavati enotno, ne da bi upoštevali razlike v namenu porabe kredita in dejanski socialni položaj kreditojemalca?
Slaba polovica (45,6 %) anketirancev se strinja, da bi na enak način obravnavali vse posojilojemalce v švicarskih frankih, ne glede na njihov dejanski položaj, četrtina (24,8 %) pa je nasprotnega mnenja. Med prvimi je nadpovprečen delež moških, najstarejših, osnovnošolsko izobraženih, zaposlenih, prebivalcev Podravske statistične regije in Osrednje Slovenije ter anketirancev, ki imajo ali so imeli posojilo pri banki (v CHF in EUR).
Vprašanje: Ali bi morala država z zakonom reševati imetnike kreditov v švicarskih frankih, ker se njihova odločitev za sprva ugodnejši kredit v švicarskih frankih ob spremembi menjalnega tečaja ni izkazala za ugodno?
Slabi polovici (43,4%) anketirancev se ne zdi prav, da država z zakonom rešuje napačne odločitve posameznikov, četrtina pa meni nasprotno (25,8 %). Med prvimi je nadpovprečni delež moških, anketirancev starejših od 60 let, visokošolsko izobraženih, upokojencev, prebivalcev urbanih naselij ter tistih, ki menijo, da bi bilo treba reševanje tovrstnih primerov prepustiti sodiščem.
Vprašanje: Ali menite, da bi interventni zakon lahko spodbudil posameznike, da bi v prihodnje sprejemali tvegane odločitve v pričakovanju, da jim bo v primeru neugodnega izida pomagala država?
Polovica (52,4 %) anketirancev se strinja, da bi lahko interventni zakon spodbudil posameznike, da bi v prihodnje sprejemali tvegane odločitve v pričakovanju, da jim bo v primeru neugodnega izida pomagala država. Med njimi je nadpovprečen delež tistih, ki imajo oz. so imeli pri banki najeto posojilo v EUR.
Vprašanje: Ali menite, da bi lahko imel interventni zakon negativne finančne posledice tudi za državo in davkoplačevalce?
Slabi dve tretjini (59,5 %) vprašanih se strinjata, da bi uveljavitev interventnega zakona lahko prinesla negativne posledice tudi za državo in davkoplačevalce.
Vprašanje: Ali menite, da bi v primeru sprejema zakona morali na enak način reševati tudi druge poslovne odločitve občanov, ki se niso izkazale v skladu z njihovimi pričakovanji?
Slaba polovica (44,6 %) vprašanih se strinja, da bi v primeru sprejema zakona morali na enak način reševati tudi druge (napačne) poslovne odločitve občanov.
Vprašanje: Ali imate kredit pri banki?
V vzorcu je polovica (50,3 %) anketiranih, ki nimajo oz. niso imeli posojila, dobra četrtina (29,5 %) je takšnih, ki imajo najeto posojilo v evrih, 18,2 % pa tistih, ki so imeli kredit v evrih, vendar so ga že odplačali. Najeto posojila v švicarskih frankih ima oziroma ga je imelo skupaj 2 % anketiranih.