Torek, 9. novembra 2021: Danes je potekal posvet informatikov v bankah, ki ga je organiziral Izobraževalni center Združenja bank Slovenije. Tokrat je bil velik poudarek namenjen razvoju inovativnih tehnologij in varnosti poslovanja.
Zanimiv uvod v posvet je podal Goran Golubović, predsednik Odbora za informatiko pri Združenju bank, ki je izpostavil, da je del poslanstva in vizije Odbora za informatiko, vrniti blišč informatiki, podatkovnim ter analitičnim področjem v bankah, saj silovit razvoj v zadnjem času potrjuje, da so banke sposobne parirati IT podjetjem in so kot delodajalci zopet zanimive za mlade strokovnjake.
Nadaljeval je Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, ki je poudaril, da so se banke znašle v strateški zagonetki in v nadvse zahtevnem okolju, vpete v razmerje med regulatornimi zahtevami, prihodom novih konkurentov ob hkratni neenaki obravnavi, kar se odraža tudi na področju informatike. Ne glede na to, pa banke niso in ne smejo izgubiti stika z modernimi tehnološkimi trendi in ne smejo komercialno zaspati, je poudaril. Izenačiti morajo uporabniško izkušnjo s konkurenco in s svojimi rešitvami biti ob pravem času in na pravem mestu. Kar ni enostavno. Posebej je izpostavil, da so nosilci komercialnih aktivnosti v bankah tisti, ki morajo nasloviti izzive in definirati potrebe, informatiki pa tisti, ki pripeljejo rešitev zanje v poslovno življenje uporabnikov in banke. Na tem področju je poseben izziv, kako podatke, s katerimi banka razpolaga, analizirati, transformirati v uporabne informacije in jih pripeljati nazaj v poslovne procese preko relevantnih kanalov, ter jih uporabiti za usmerjanje poslovnih odločitev. Zato sta upravljanje podatkov in zagotavljanje varnosti ob tem izjemnega pomena. Opozoril je še, da je treba kompleksne IT arhitekture poenostaviti, da bodo postale učinkovitejše. Slednje pa zahteva ekstremne napore. Prehajamo namreč v digitalni prostor, soočamo se s spremenjenimi navadami uporabnikov bančnih storitev, ki pričakujejo, da so bančne rešitve integrirane v zagotavljanje njihovih dnevnih potreb in na voljo 24 ur na dan ter na daljavo. V hitro spreminjajočem digitalnem svetu smo izpostavljeni novim globalnim tveganjem; med njimi je največje kibernetsko tveganje. Vse to narekuje aktivno spremljanje sodobnih trendov, upravljanje tveganj, učinkovito obvladovanje podatkov in izvajanje procesov ob hkratnem dejstvu, da je v Sloveniji kadrovski bazen omejen, zaradi česar je treba znati natančno artikulirati izzive. Menil je, da bodo na trgu prevladali tisti, ki bodo proces transformacije v nekoga, ki je strankam blizu in ki ponuja relevantne rešitve, izvedel hitro in učinkovito. Ker banke imajo znanje za to, verjame v bodočnost bančništva in v to, da bodo banke zopet postale eden od najpomembnejših stebrov družbe, je zaključil.
Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, je posebej izpostavila izjemno hitro prilagoditev, ki so jo banke opravile v času epidemije covid, ko so bile storitve bank brez prekinitve ves čas na voljo. S tem so dokazale, da se tudi v nepredvidenih okoliščinah hitro prilagodijo in storitve ponudijo na digitalen način. Opozorila je tudi na regulatorno tveganje, ki je ob kibernetskem tveganju eno najbolj izpostavljenih tveganj, saj so spremembe na tem področju zelo kompleksne in hitre. Razmere so zelo dinamične, zaradi česar je še posebej pomembno, da banke sodelujejo na področju uvajanja skupnih informacijskih platform in okrepljeno sodelujejo na področju varnosti.
Robert Rampre iz Ministrstva za finance je predstavil predlog uredbe Digitalna Operativna Odpornost – DORA, ki je še v zakonodajnem postopku in katere cilji so:
- vzpostavitev enotnega trga finančnih storitev, ki bo operativno odporen na podlagi skupnih pravil in zahtev, ki zasledujejo varnost, zmogljivost, stabilnost in enake konkurenčne pogoje,
- okrepitev in racionalizacija ravnanje finančnih subjektov v zvezi z upravljanjem tveganj na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij – IKT,
- vzpostavitev testiranja sistemov IKT,
- okrepitev ozaveščenosti nadzornikov glede kibernetskih tveganj in incidentov, povezanih z IKT, s katerimi se soočajo finančni subjekti,
- uvedba pooblastil za finančne nadzornike za pregled nad tveganji, ki izhajajo iz odvisnosti finančnih subjektov od tretjih ponudnikov storitev IKT,
- vzpostavitev mehanizma poročanja o incidentih, ki bo pomagal zmanjšati upravna bremena za finančne subjekte in okrepil učinkovitost nadzora.
V nadaljevanju je Franc Bračun iz Nove Ljubljanske banke predstavil trende na področju uvajanja umetne inteligence v banke. Tehnologije umetne inteligence oz. strojnega učenja so namreč vse bolj sestavni del sveta, v katerem živimo, zaradi česar morajo banke te tehnologije uvesti v svoje poslovanje. Poudaril je, da lahko umetna inteligenca pomaga izboljšati učinkovitost banke, omogoči rast prihodkov in obsegov poslovanja, poveča diferenciacijo, izboljša obvladovanje tveganja in regulativnih zahtev ter pozitivno vpliva na uporabniško izkušnjo. Posebej je opozoril na podatke, ki so temelj umetne inteligence, saj na upravljanju podatkov umetne inteligenca stoji ali pade in je torej podatkovna pismenost ključ do transformacije v podatkovno usmerjeno banko.
Goran Golubović iz Nove Ljubljanske banke je predstavil NLB strategijo upravljanja s podatki in razložil, kako se je NLB s svojimi inovativnimi digitalnimi rešitvami ter arhitekturo znašla v družbi najboljših svetovnih ponudnikov IT rešitev in podatkovne analitike s področja financ. Predstavil je iniciativo »Fintech arhitektura v jedru tradicionalne banke«, ki se je uvrstila med šest finalistov tekmovanja »Gartner Eye on Innovation Awards« za leto 2021. Nova podatkovna arhitektura je zgrajena na zasebnem analitičnem oblaku, ki omogoča napredne analitične rešitve. Te skupaj s centraliziranimi izračuni profitabilnosti in pametnimi izračuni obresti omogočajo, da NLB Grupa strankam pripravi prilagojene ponudbe. Izpostavil je, da NLB Grupa svoj fokus z razvoja storitev in kanalov preusmerja na stranke, predvsem v štiri ključne komponente: pomembnost podatkov, takojšen odziv, lokacijo strank in preference kanalov med strankami, ter predstavil konkretne, merljive pozitivne rezultate podatkovne iniciative.
Popoldanski del posveta je bil namenjen pregledu naprednih pristopov k obvladovanju kibernetskih tveganj in krepitvi kibernetske odpornosti banke, izmenjavi izkušenj glede uporabe MISP platforme za izmenjavo informacij o prevarah in odzivom na incidente informacijske varnosti v povezavi z operativno odpornostjo banke.
Posvet se je zaključil z razpravo na okrogli mizi glede racionalizacije poročanja, ki jo je vodil Andrej Sevčnikar, namestnik predsednika Odbora za informatiko in na kateri je sodeloval tudi Simon Jazbec iz Službe za upravljanje s podatki pri Banki Slovenije. Strinjal se je, da so roki za implementacijo sprememb pri poročanju večkrat postavljeni zelo tesno, da pa si bo Banka Slovenija prizadevala poročevalska bremena reševati v okviru novo postavljene službe, ki bo med drugim pred uvedbo novih poročevalskih sprememb izvajala cost benefit analize. Potrdil je še, da je racionalizacija poročanja v interesu vseh, tako Banke Slovenije kot tudi bank, zaradi česar Banka Slovenije podpira okrepljeno sodelovanje z bankami in hranilnicami v obliki posebne delovne skupine, ki bo glede poročevalskih izzivov vodila stalen dialog.